--
Temeljni
akt združenja z imenom:
ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE SZD
usklajen z Zakonom o društvih (Ur. l. R. Slovenije 95/60)
in pogodbo o ustanovitvi krovne organizacije (zveze društev z imenom
Slovensko zdravniško društvo, v nadaljevanju "SZD")
Dosedanja sekcija SZD je na predlog upravnega odbora
združenja na skupščini dne 26. 5. 2001 sprejela naslednje prečiščeno
besedilo temeljnega akta združenja z imenom:
Združenje zdravnikov družinske medicine SZD
v
nadaljevanju združenje.
I. Poglavje
Splošne določbe
Ime
1. člen
Polno
ime združenja se glasi:
Slovensko zdravniško društvo - Združenje zdravnikov
družinske medicine
Skrajšano ime združenja se glasi:
Združenje
zdravnikov družinske medicine
SZD
Za
mednarodno sodelovanje se uporablja prevod v angleščino skupaj s
slovenskim izvirnikom, tako da se ime glasi:
Slovenian
Medical Association, Slovensko zdravniško društvo
Slovenian
Family Medicine Society, Združenje zdravnikov družinske medicine
SZD
Sedež
2. člen
Sedež
združenja je na naslovu:
Komenskega 4
SI-1000 Ljubljana
Slovenija
Organizacijska oblika
3. člen
Pravno
organizacijska oblika združevanja je združenje oblikovano kot organizacijska
enota Zveze društev z imenom "Slovensko zdravniško društvo",
Ljubljana Komenskega 4, ki vsebinsko predstavlja neodvisno in samostojno
strokovno enoto krovne organizacije, to je Slovenskega zdravniškega
društva (v nadaljevanju SZD).
Člani
4. člen
Njegovi člani so slovenski zdravniki (v nadaljevanju
zdravniki), ki se povezujejo v to strokovno in neodviso Združenje
zdravnikov družinske - splošne medicine SZD, z namenom poglobljenega
strokovnega združevanja, skladno s cilji in nameni iz statuta združenja
in veljavnimi akti.
Čas trajanja delovanja združenja
5. člen
Združenje je ustanovljeno za nedoločen čas.
Pravni
prednik
6. člen
Združenje je pravni naslednik dosedanje ťSekcije za splošno medicino SZDŤ, ustanovljene
11. oktobra 1966, ki se je 30. 5. 1998 preimenovala v Združenje
zdravnikov družinske splošne medicine, kot organizacijske enote
SZD pa v vsebinskem smislu nadaljuje pravno nasledstvo in tradicijo
Zdravniškega bralnega društva v Ljubljani, ustanovljenega 28. oktobra
1861, ki se je 22. decembra 1862 preimenovalo v Društo zdravnikov
na Kranjskem, 2. novembra 1918 v Slovensko zdravniško društvo in
16. maja 1980 na občnem zboru v Slovensko zdravniško društvo -Zveza
zdravniških društev.
Namen ustanovitve
7. člen
Splošni namen
Namen ustanovitve združenja je prostovoljno,
samostojno, strokovno, stanovsko, nestrankarsko, neprofitno združevanje
fizičnih oseb, to je prevsem zdravnikov družinske - splošne medicine,
ki se združujejo zaradi skupnih interesov, opredeljenih v tem aktu
v skladu z določbami zakona o društvih in Statuta SZD.
Strokovni
namen
Strokovni namen ustanovitve določa 16. člen v III. poglavju
tega statuta.
Javni
interes
Združenje deluje v javnem interesu, kar dokazuje
s statusom podeljenim krovni organizaciji, to je Slovenskemu zdravniškemu
društvu.
Zaščitni
znak
8.
člen
Združenje
ima poleg zaščitnega znaka SZD tudi lasten posebni zaščitni znak.
Tak lasten znak se uporablja poleg skupnega zaščitnega znaka v zvezi
s poslovanjem, na žigu, v zvezi s celostno podobo združenja, ter
na vizitkah voljenih organov, kadar ti nastopajo v zvezi s poslovanjem
združenja. Zaščitni znak Združenja potrdi Skupščina Združenja.
Zaščitni znak Združenja je:
II. Poglavje
Financiranje
združenja
9.
člen
Združenje pridobiva sredstva za svoje delovanje:
ˇ
s članarino
ˇ
iz materialnih
pravic in dejavnosti združenja
ˇ
iz prejetih
nadomestil za izvajanje javnih pooblastil
ˇ
z darili
in volili
ˇ
s prispevki
donatorjev
ˇ
iz drugih
virov, zlasti iz javnih sredstev, pridobljenih preko SZD.
Presežek
prihodkov nad odhodki se uporablja izključno za izvajanje dejavnosti,
za katero je bilo združenje ustanovljeno.
Združenje
lahko opravlja pridobitno dejavnost preko pravne osebnosti SZD samo,
ali pa tako kot tudi druge svoje naloge, organizacijsko poveri v
izvajanje za to ustanovljeni družbi, oziroma fondaciji SZD ali drugemu
subjektu v skladu z naravo posamezne naloge.
10. člen
Sredstva, ki jih pridobi združenje za svojo dejavnost,
se zbirajo na posebnem podračunu žiro računa Slovenskega zdravniškega
društva.
S temi sredstvi razpolaga izključno Združenje zdravnikov
družinske medicine ob upoštevanju zakonitosti.
Častni član, simpatizer, podporni član in donator
11. člen
V
delu združenja poleg rednih članov lahko sodelujejo oziroma nastopajo
tudi častni člani in drugi simpatizerji, zlasti tudi podporni
člani in donatorji.
12. člen
Naziv
častni član Združenja zdravnikov družinske medicine je osebna
pravica nosilca, ki jo sme skupaj z znakom združenja uporabljati
pri svojem predstavljanju (vizitka, memorandum, kuverta), če dobi
predhodno soglasje predsednika na konkretno celostno podobo uporabe
naziva z znakom. Grafična dokumentacija s soglasjem se arhivira.
13. člen
Pravni
ali fizični osebi, državnemu organu ali funkcionarju lahko skupčina
združenja s posebno listino podeli častni naziv podporni član
ali donator če presodi, da to opravičuje njen
prispevek za ohranjanja ali razvoj dejavnosti združenja.
Ta
naziv je lahko tudi omejen z dostavkom podporni član ali
donator za določeno leto, če je prispevek tovrstnega značaja.
Tovrstni nazivi se isti pravni ali fizični osebi, organu ali funkcionarju
lahko podelijo tudi večkrat.
Način
pridobivanja naziva, pravice in dolžnosti so opredeljene s pravilnikom
tega združenja in veljavnimi akti.
Naziv
podporni član ali donator združenja je osebna pravica nosilca, ki
jo sme skupaj z znakom združenja uporabljati pri svojem predstavljanju
(vizitka, memorandum, kuverta), če dobi predhodno soglasje predsednika
na konkretno celostno podobo uporabe naziva z znakom. Grafična dokumentacija
s soglasjem se arhivira.
Potrdilo o prispevku podpore združenja pravni
ali fizični osebi
14. člen
Nosilcu
tega častnega naziva, katerega prispevek je moč finančno ovrednotiti
in se ga izkazuje v poslovnih knjigah, se v skladu s finančnimi
predpisi in politiko SZD izstavi tudi ustrezno potrdilo za davčni
organ.
Potrdila
iz prejšnjega odstavka je pristojen izdati predsednik že pred potrditvijo
na skupščini. V kolikor skupščina odločitve tajnika ne potrdi, se
o tem nosilcu izstavi ustrezno novo listino.
Finančno poslovanje
15.
člen
Samostojno
finančno poslovanje združenja se uredi z medsebojnim dogovorom med
Združenjem zdravnikov družinske medicine SZD in SZD in se izkazuje v skladu z veljavnim
računovodskim standardom za društva.
Poročilo
o poslovanju sprejme skupščina združenja. Zatem se izvede uskladitev
s predlogom finančnega poročila SZD, kar pripravi in predlaga v
potrditev Glavnemu odboru SZD generalni sekretar SZD.
Uskladitev se opravi na temelju statuta in posebnega
pravilnika SZD.
III.
Poglavje
Strokovni
cilji, nameni in naloge
16.
člen
Cilj združenja je ohranjanje vloge in pomena zdravniškega poklica, vloge
zdravnikov kot intelektualcev v slovenski in mednarodni družbi ter
s tem zagotavljanje in izboljševanje kakovosti ter etike nudenja
zdravniških storitev zaupanim bolnikom.
Za doseganje ciljev, navedenih v prvem odstavku
tega člena, združenje razvija zlasti naslednje naloge na področju
svojega delovanja:
1.
Sodeluje pri pripravi pripravi predloga strokovne
medicinske doktrine na
področju zdravnikov družinske - splošne medicine pred dokončno uskladitvijo v strokovnih sekcijah, društvih
in združenjih SZD v sodelovanju s Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani,
2.
Usklajuje, spodbuja in usmerja članstvo k stalnemu
strokovnemu izobraževanju,
3.
Sodeluje pri pripravi predloga vsebine podiplomskega
izobraževanja in usposabljanja ter stalnega strokovnega izobraževanja
zdravnikov na področju zdravnikov družinske - splošne medicine v
sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani, pred uskladitvijo
na ravni SZD,
4.
Spodbuja, organizira in izvaja znanstveno raziskovalno
delo,
5.
Skrbi za načrtno in usklajeno stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje
in usposabljanje članstva na področju zdravnikov družinske - splošne
medicine zlasti s tem, da:
ˇ
organizira
ali sodeluje pri izpeljavi podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja
na področju družinske - splošne medicine,
ˇ
vodi, organizira
ali sodeluje pri izpeljavi stalnega medicinskega izobraževanja in
usposabljanja na
področju družinske - splošne medicine
ˇ
sodeluje pri vodenju in usklajevanju koledarja podiplomskega
zdravniškega izobraževanja v Republiki Sloveniji, pred uradno objavo
tega koledarja ali njegovega dela v uradnem glasilu SZD Zdravniški
vestnik,
ˇ
skrbi za
primerno strokovno raven programov podiplomskega izobraževanja ter
za zagotavljanje kakovosti programov in strokovni nadzor te kakovosti
na področju družinske - splošne medicine,
ˇ
organizira
ali sodeluje pri organizaciji strokovnih kongresov, simpozijev,
tečajev, razstav in strokovnih sestankov zlasti s področja družinske
- splošne medicine,
ˇ
sodeluje
pri oblikovanju dodiplomskega izobraževanja na področju družinske
- splošne medicine,
ˇ
sodeluje
pri načrtovanju in izpeljavi mednarodnega sodelovanja svojih članov,
6.
zbira strokovne,
statistične in druge podatke, ki so pomembni za razvoj družinske - splošne medicine,
7.
razvija metode
in oblike dela na področju družinske - splošne medicine,
8.
sodeluje
pri preverjanju učinkovitosti novih zdravil s področja družinske
- splošne medicine in predlaga njihovo registracijo,
9.
posreduje
priporočila za pridobivanje strokovnih in častnih nazivov na področjudružinske
- splošne medicine,
10.
sodeluje
pri oblikovanju zdravstvene mreže na področju zdravnikov družinske
- splošne medicine
11.
vodi, podpira
in omogoča založništvo in izdajanje strokovne in poljudne medicinske
literature v slovenskem jeziku ter tujih jezikih na področju družinske
- splošne medicine,
12.
sooblikuje
kodeks zdravniškega poklica v skladu s Kodeksom medicinske deontologije
in usmeritvami Svetovnega zdravniškega društva (World Medical Association)
na področju družinske - splošne medicine,
13.
prostovoljno
in samostojno se povezuje v ustrezna strokovna združenja
na ravni SZD
14.
v skladu
s statutom SZD sodeluje z Zdraviško zbornico Slovenije in drugimi
zbornicami, državnimi organi ter drugimi organizacijami in organi,
na področju družinske - splošne medicine
15.
povezuje
se v mednarodne organizacije, kot na primer:
Združenje
zdravnikov v osnovnem zdravstvu (UEMO),
Svetovno združenje zdravnikov družinske medicine (WONCA),
Evropsko združenje zdravnikov družinske - splošne medicine
(ESGP/FM),
Evropsko združenje učiteljev v družinski - splošni medicini
(EURACT),
Evropsko združenje razsikovalcev v splošni medicini
(EGPRW),
Evropsko združenje za kakovost v družinski - splošni
medicini (EQuiP);
in
omogoča svojim predstavnikom v mednarodnih telesih sodelovanje pri
njihovem delu
16.
v skladu
s statutom SZD sodeluje z zbornicami in sindikati na področju ustreznega
vrednotenja dela v družinski - splošni medicini in njihovega
statusa,
17.
omogoča varstvo
in pravno zaščito svojim članom,
18.
v skladu
s statutom SZD sodeluje pri usmerjanju in oblikovanju zdravstvene
politike v R Sloveniji,
19.
aktivno sodeluje
pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine slovenskih
zdravnikov,
20.
skrbi za kulturno, stanovsko, socialno in športno
udejstvovanje svojih članov,
21.
v skladu z izkazanim delovanjem SZD v javnem interesu
in SZD podeljenimi javnimi pooblastili izvršuje taka javna pooblastila
skladno z zakonom in aktom o podelitvi,
22.
v skladu
s statutom SZD se povezuje s sorodnimi domačimi tujimi in mednarodnimiorganizacijami
kot ustanovni ali pridruženi član ali kot opazovalec
IV.
Poglavje
Organi
združenja
17.
člen
Združenje
ima naslednje organe:
ˇ
skupščino
združenja
ˇ
predsednika
združenja
ˇ
podpredsednika
združenja
ˇ
tajnika združenja
ˇ
blagajnika
združenja
ˇ
referenta
za izobraževanje
ˇ
upravni odbor
ˇ
izvršilni
odbor
ˇ
nadzorni
odbor
ˇ
častno razsodišče
Predsednik,
podpredsednik, tajnik, blagajnik in referent za izobraževanje tvorijo
izvršilni odbor Združenja.
Združenje
sodeluje v naslednjih organih SZD:
ˇ
glavni strokovni
svet (preko izvoljenega predstavnika)
ˇ
strokovni
parlament (s svojim izvoljenim predstavnikom)
Združenje lahko kandidira svojega člana tudi za naslednje
organe SZD:
ˇ
predsednika
SZD s podpredsednikoma
ˇ
generalnega
sekretarja z izvršilnim sekretarjem
ˇ
sekretariat
SZD
ˇ
nadzorni
odbor
ˇ
častno razsodišče
ˇ
organe akademije
slovenskih zdravnikov
V
skladu s statutom SZD lahko imenuje predstavniški, gostovalni ali
opazovalni organ pri drugih organizacijah in organih v državi ali
tujini.
Skupščina
18.
člen
Skupščina
je najvišji organ združenja. Sestavljajo jo vsi člani združenja.
Delo
skupščine:
Redna
skupščina:
Skupščina
se sestaja najmanj 1 krat (enkrat) letno. Vabilo s predlaganim dnevnim
redom morajo člani združenja prejeti najmanj 14 dni pred predlaganim
datumom zasedanja skupščine. Vabilo se lahko objavi v strokovnem
glasilu slovenskega zdravništva. Za sprejem posameznega sklepa zadostuje
večina vseh navzočih članov združenja. Skupščina je sklepčna, če
je navzočih najmanj polovica članov. Če skupščina ni sklepčna ob
napovedani uri, se skliče ponovno, lahko tudi za isti dan (z istim
vabilom). Če skupščina ob ponovnem sklicu ob napovedani uri ni sklepčna,
prične z delom pol ure po napovedani uri začetka po v vabilu predvidenem
dnevnem redu. Sklepi so potrjeni z navadno večino glasov prisotnih
članov. Vabilo na redno in v tem odstavku omenjeno nadomestno sejo
se lahko pošilja hkrati, pri čemer sta lahko obe seji tudi istega
dne.
Izredna skupščina:
Izredna skupščina se skliče, kadar to zahteva
delovanje združenja. O sklicu izredne skupščine odloča upravni odbor.
Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino
na zahtevo najmanj ene četrtine članov združenja najkasneje v 45
dneh po dani zahtevi.
Vabilo s predlaganim dnevnim redom, datumom,
uro in krajem zasedanja morajo člani prejeti najmanj 14 dni pred
predlaganim datumom zasedanja izredne skuščine. Izredna skupščina
je sklepčna, če je prisotnih najmanj pol članov. Če ni posebej določeno,
za sprejem posameznega sklepa zadostuje večina vseh navzočih članov
združenja.
Dopisna
skupščina:
V
primeru, da obstajajo tehtni razlogi, se lahko skupščino skliče
tudi po dopisni metodi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
da se vsem članom hkrati pošlje pisno vabilo
z izdelanim predlogom sklepov, glede katerih lahko glasuje samo:
za, proti ali vzdržan.
Skupščina
na dopisni seji odloča z absolutno večino vseh glasov
Skupščino
veljavno sklicuje:
ˇ
upravni odbor,
ˇ
osem članov
upravnega odbora ali
ˇ
predsednik
združenja.
Skupščina
voli:
ˇ
upravni
odbor,
ˇ
nadzorni
odbor,
Skupščina
obravnava in sprejema:
ˇ
program združenja,
ˇ
spremembe
tega akta,
ˇ
poročila
organov združenja,
ˇ
višino članarine
združenja,
ˇ
predloge
upravnega odbora,
ˇ
predloge
za kandidate združenja za organe SZD.
ˇ
finančno
poročilo.
Poročilo za skupščino pisno predlaga v sprejem
vodja posameznega organa ali organizacijskega delovnega telesa oziroma
podpredsednik združenja.
Za
posamezne naloge, kjer ni potrebno sodelovanje vseh članov, lahko
skupščina organizira ožje odbore.
Zaradi
operativnih nalog, lahko skupščina imenuje posebne komisije.
Upravni odbor
19. člen
V času med dvema zasedanjima skupščine njeno
funkcijo izvršuje upravni odbor. Sestavljajo ga predsednik združenja,
podpredsednik združenja, tajnik združenja, blgajnik združenja, referent
za izobraževanje in vsaj šest članov. Vsaj eden od članov upravnega
odbora mora biti iz vrst fakultetnih učiteljev. Upravnemu odboru
predseduje predsednik združenja.
Upravni
odbor se na svoji konstituantni seji zbere najkasneje v 14 dneh
po izvolitvi. Skliče ga dotedanji predsednik Združenja. Na prvi
seji upravnega odbora člani novo izvoljenega upravnega odbora izvolijo
predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in referenta za
izobraževanje. Na prvo sejo so vabljeni tudi člani dotedanjega upravnega
odbora, da se opravi predaja funkcij novo izvoljenim.
Upravni
odbor sklepa veljavno, če so bili na sejo vabljeni vsi njegovi člani
in je od njih na seji prisotna najmanj polovica. Sklepi so potrjeni
z navadno večino. Če je število glasov pri glasovanju izenačeno,
velja glas predsednika združenja kot odločujoči.
Upravni odbor sklicuje predsednik združenja.
Na zahtevo najmanj ene tretjine članov, je predsednik dolžan sklicati
upravni odbor v roku 8 dni po prejemu zahtevka za sklic.
O sklepih upravnega odbora se vodi zapisnik,
ki ga podpišeta predsednik združenja in zapisnikar. Zapisnik je
potrebno predložiti v potrditev na prvi naslednji seji upravnega
odbora.
Izvršilni odbor
20.
člen
Predsednik,
podpredsednik, tajnik, blagajnik in referent za izobraževanje tvorijo
izvršilni odbor Združenja, ki skrbi za nemoteno izvajanje sklepov
skupščine in upravnega odbora med posameznimi sejami. Delo izvršilnega
odbora vodi predsednik Združenja. Za svoje delo je izvršilni odbor
odgovoren upravnemu odboru in skupščini Združenja.
Predsednik
združenja je častni in predstavniški organ združenja. Voli ga upravni
odbor Združenja za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve.
Po funkciji predseduje tudi upravnemu in izvršilnemu odboru združenja.
V
okviru njegove funkcije je v primeru neodločenega glasovanja njegov
glas odločilen.
Podpredsednika se voli na enak način kot predsednika,
da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti
predsednika.
Tajnika se voli na enak način kot predsednika,
da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti
predsednika in podpredsednika. Skrbi za komunikacijo med člani Združenja
upravnim in izvršilnim odborom ter za stike z javnostjo.
Blagajnika se voli na enak način kot predsednika,
da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti
predsednika, podpredsednika in tajnika. Skrbi za komunikacijo med
računovodsko službo SZD in upravnim ter izvršilnim odborom.
Referenta za izobraževanje se voli na enak način
kot predsednika, da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru
odsotnosti predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Skrbi
za pripravo, usklajevanje, izvajanje in izpopolnjevanje programa
specializacije iz družinske medicine ter sodeluje pri načrtovanju
stalnega strokovnega izobraževanja na področju družinske medicine.
Referent za izobraževanje mora biti član Katedre za družinsko medicino.
21. člen
Nadzorni
odbor sestavljajo trije člani z mandatom 4 let in možnostjo ponovne
izvolitve. Nadzorni odbor pregleduje letna poročila o finančno materialnem
poslovanju združenja.
Razrešitev
posameznega funkcionarja
22.
člen
Vsak
funkcionar združenja je izvoljen kot fizična oseba.
Funkcionarja
razrešuje isti organ, ki ga je izvolil, če so za to utemeljeni razlogi.
Kot
utemeljen razlog se šteje delovanje v nasprotju z interesi združenja.
Funkcionarja
se tudi lahko razreši, če za to zaprosi sam.
Razsodišče
24. člen
V vseh sporih, ki nastanejo zaradi odnosov v
združenju ali med posameznimi člani združenja, odloča razsodišče
združenja.
Razsodišče deluje v okviru Kodeksa medicinske deontologije,
tega akta, statuta SZD in drugih pozitivnih predpisov.
Če primer presega okvire združenja, ga razsodišče združenja
preda razsodišču SZD.
23. člen
V sporih, ki nastanejo zaradi odnosov v združenju
ali med posameznimi člani združenja in jih ne more obravnavati razsodišče
združenja, oziroma se je član pritožil na mnenje rszsodišča združenja,
odloča razsodišče SZD.
Razsodišče deluje na podlagi in izključno v okviru
pobude disciplinskega tožilca.
V. Poglavje
Priznanja združenja
25. člen
Združenje
podeljuje častno članstvo in priznanja za dosežene uspehe in za
delo v zduženju. Praviloma se podeljujejo na skupščini združenja.
Pogoje
za častno članstvo v združenju in za pridobitev priznanj, njihov
namen in ostale podrobnosti urejajo posebni pravilniki v skladu
s veljavnimi akti.
VI. Poglavje
Končne določbe
29. člen
Prehodne določbe
30. člen
Ta Statut Združenja zdravnikov družinske - splošne
medicine SZD začne veljati z dnem sprejetja na sestanku skupščine
dne 30. 5. 1998, spremenjen in dopoljnjen na skupščini 26. 5. 2001.
Podpis
odgovorne osebe: Janko Kersnik, l.r.
V Ljubljani dne: 26. 5. 2001
