PRIHODNOST IN NALOGE ZDRUŽENJA ZDRAVNIKOV
DRUŽINSKE MEDICINE

Št. 10/2001

Zapis delovnega sestanka 31. 1. 2001:

Prisotni: predsednik Janko Kersnik, podpredsednik Igor Švab, tajnik Danica Rotar Pavlič

Dnevni red:

1. Poslanstvo ZZDM
2. Naloge ZZDM
3. Strategija ZZDM
4. Razno

Ad1) Združenje zdravnikov družinske medicine je stanovska strokovna organizacija, v kateri se zdravniki družinske medicine prostovoljno združujejo, da bi krepili in ohranjali ugled družinske medicine kot samostojne medicinske stroke ter ugled dela zdravnika družinske medicine.

Ad2) Naloge ZZDM so

1. priprava vsebin, organizacija in nadzor nad specializacijo:

1. Vsebino programa specializacije in specialističnega izpita so za ZZDM pripravili Igor Švab, Danica Rotar Pavlič in Marko Kolšek, ki jim ZZDM priznava avtorstvo in iz tega izhajajoče posledice.
2. Za izvajanje in nadzor nad specializacijo in specialističnimi izpiti ZZDM pooblašča Katedro za družinsko medicino, ki obdobno, najmanj pa enkrat letno ali na zahtevo UO ZZDM poroča o izvajanju specializacije in specialističnih izpitov.
1. priprava in organizacija različnih oblik stalnega strokovnega izpopolnjevanja:
1. ZZDM kot temeljno izobraževalno obliko organizira učne delavnice za zdravnike družinske medicine. Mednarodni tečaj je teoretični uvod vanje. Za asistente Katedre in za kandidate za asistente je udeležba na tečaju obvezna vsako leto. V primeru predvidene odsotnosti pisne vloge obravnava predstojnik Katedre. Delavnice se organizirajo:

Ø      Na Bledu mednarodni tečaj (lokalni organizator: Leopold Zonik)

Ø      Na Katedri (lokaln organizator: Igor Švab)

Ø      V Strunjanu (lokalni organizatorici: Ljubica Kolander Bizjak in Irena Vatovec Progar)

Ø      V Šmarjeških Toplicah (lokalna organizatorja: Franci Kokalj in Mateja Bulc)

Ø      Potujoča (lokalni organizator odvisen od kraja)

2. Schrottovi dnevi naj bi v prihodnje predstavljali elitno in vrhunsko strokovno srečanje družinske medicine, kjer se predstavijo novosti in je pri izbiri vsebin, organizaciji in nastopih močno zastopana Katedra. Prevladujejo plenarna zasedanja in video predstavitve. Dodatni poudarek jim daje prisotnost dekana MF, predstojnika Katedre in ev. drugih visokih predstavnikov fakultete in stroke. S spremljajočim programom bi želeli dati še dodatni pečat. Organizatorki, ki ji je uspelo pripraviti že 5. izjemno strokovno srečanje, bo potrebno zagotoviti dodatno pomoč. Trženje opravlja v lastni režiji, za kar ji bomo priznali 10% stroškov. Igor Švab bo pomagal pri navezovanju stikov s predstojniki predavateljev.
3. Srečanje delovnih skupin v osnovnem zdravstvu z najdaljšo tradicijo srečanj v organizaciji ZZDM je namenjeno srečanju delovnih skupin in ima zato poseben pomen. Dodatno mu je pridružena skupščina ZZDM. Na srečanju potekajo satelitska srečanja, simpoziji in vaje, kar zahteva dodatne organizacijske in finančne napore. Vsakokratni organizatorji zato težko zmorejo delo. Kljub njihovemu predlogu, da bi srečanje potekalo bienalno predlagamo, da ostanejo srečanja delovnih skupin v osnovnem zdravstvu vsakoletna in da se pridobi dodatne sodelavce. Zaradi narave dela bi bili najbolj zaželeni sodelavci iz Ljubljane in bližnje okolice. Pri tem je potrebno skrbeti za kontinuiteto v organizacijskem odboru. Igor Švab bo član organizacijskega odbora predvsem, da bo skrbel za povezavo s predstojniki predavateljev.
4. Spominsko srečanje dr. Janija Kokalja je prvenstveno namenjeno srečanju delovnih skupin ob problematiki poškodb in obravnavi kirurških tem, ki jih ne pokrivajo druga srečanja. Še naprej jih organizira Janko Kersnik ob pomoči kolegov ZD Jesenice.
5. Fajdigovi dnevi pokrivajo enotematska področja zanimiva za družinsko medicino, kjer ni glavni poudarek na novostih, temveč na pospeševanju uporabe znanih spoznanj, nekakšna valilnica priporočil za delo (duševen motnje, srčno popuščanje, infekcije, ščitnica, sladkorna bolezen itn.). Organizacijo z naslednjim letom prevzame Franci Bečan in skupina zdravnikov iz Kranja in Gorenjske. Potekali naj bi bienalno – izmenjaje z Mariborskim srečanjem družinske medicine.
6. Mariborsko srečanje družinske medicine pokriva predvsem organizacijsko strokovna vprašanja dela v družinski medicini (laboratorijska diagnostika, fizikalna medicina, napotitve, predpisovanje zdravil itn.). Okrog tega srečanja se je že oblikovalo močno jedro, ki naj bi tudi v prihodnje krepilo ugled družinske medicine v tem koncu Slovenije (Majda Masten, Suzana Židanik, Zora Bojc…). Srečanje naj bi potekalo bienalno – izmenjaje s Fajdigovimi dnevi.
7. Krožki kakovosti. Iz dveh jeder v Ljubljani in na Gorenjskem naj bi se sčasoma oblikovali taki krožki po vsej Sloveniji. Sistematično delo v krožkih kakovosti je prav tako lahko s strani ZZS priznana oblika podiplomskega izobraževanja za kreditne točke. ZZDM bo v prihodnje podpiralo delo takih krožkov na ta način, da bomo pripravili vsebine in projekte za delo krožkov ter kandidirali na ev. razpise za sredstva, s katerimi bi te krožke še dodatno podprli. Krožki kakovosti naj bi v prihodnje postali forum za izmenjavo izkušenj med mentorji in mlajšimi kolegi ter mesto, kjer bi nastajali osnutki priporočil za delo na področjih dela, kjer si želimo večjega napredka stroke.
8. Načelno se strinjamo s sodelovanjem ZZDM kot nosilca Krkinih rehabilitacijskih dnevov v primeru, da se sklene dogovor za zagotovitev prostorov za dve učni delavnici v Strunjanu in v Šmarjeških Toplicah, namestitev do 5 vodij delavnice in skupin, njihovo prehrano ter pokritje stroškov postreže kave in napitkov med uradnimi odmori ter ene slovesne večerje na vsaki delavnici. Krka bi v zameno lahko prevzela tudi stroške izdaje vsakoletnega zbornika ob učnih delavnicah.

Predavateljem in drugim sodelavcem pripada avtorski honorar po veljavnih cenikih. Prispevkov za zbornike (vključno za učne delavnice) dodatno ne honoriramo.

3. raziskovalna dejavnost:

ZZDM preko svojih članov kandidira na domačih in mednarodnih razpisih za izvedbo raziskovalnih projektov.

a.       Mednarodni projekti:

Ø      PRIMACOM (Janko Kersnik; projekt je v fazi eksploatacije)

Ø      IMPROVE (Danica Rotar Pavlič, Janko Kersnik, Igor Švab; 1/3 projekta končanega)

b.      Domači projekti:

Ø      Več manjših projektov ZZZS in MZ, ki trajajo navadno eno leto

Ø      Za razpise MZT (novega MŠZT) predlagamo, da se pri Katedri oblikuje ťraziskovalna skupinaŤ: Igor Švab, Marko Kolšek, Janko Kersnik, Danica Rotar Pavlič, ki bo lahko kandidirala na te razpise.

Ø      Pripraviti in dati na spletno stran je potrebno ideje za raziskave za diplomske, Prešernove, magistrske in doktorske naloge.

Mnogi projekti niso financirani, zato jih člani ZZDM opravijo kot častno nalogo. Njihovo delo se evidentira. Ti kolegi imajo pravico kandidirati za sofinanciranje aktivne udeležbe na kongresu družinske medicine v tujini.

4. založniška dejavnost:
1. Izdaja učbenika Družinska medicina v letu 2001 (35 let po ustanovitvi) – načrtovanje ponatisa/dopolnjene izdaje v letu 2006
2. Izdaja zbornika za učne delavnice
3. Izdaja zbornikov strokovnih srečanj: Schrottovi dnevi, Srečanje delovnih skupin, Fajdigovi dnevi/Mariborsko srečanje
4. Izdaja navodil za študente
5. Izdaja navodil za mentorje
6. Ponatis priročnika Nujna stanja (Atelier IM pripravlja predračun ponatisa in vključitev ev. dosedanjih sponzorjev) - načrtovanje ponatisa/popravljene izdaje v letu 2004

Ob štirih izdajah bi bilo smotrno razmišljati o izdajanju lastne periodične publikacije. K realizaciji te možnosti bi bistveno lahko prispevali mlajši kolegi z izkušnjami v oblikovanju in delom z računalnikom.

5. spletna stran:
1. informiranje kolegov
2. informiranje široke javnosti
3. informiranje tujine

Ad3)

1. Pri večini nalog so že nakazane rešitve, ki jih predlagamo.
2. Ker je večina dejavnih sodelavcev je že zadosti obremenjenih, je zato potrebno dati možnost vedno novim in predvsem mlajšim kolegom. Po pogovoru z Josipom Carjem predlagamo, da se v mesecu marcu (maja ob kongresu?) organizira predstavitvena konferenca o programi in izvedbi specializacije iz družinske medicine po novem ter potek izpita. Josip Car se poveže z Igorjem Švabom, Danico Rotar Pavlič, Markom Kolškom, da pripravijo predstavitev. Srečanje s kolegi se organizira na Katedri npr. ob koncu sklopa študentskega modula. Nanj se povabi kolege preko revije ISIS, Zdravniškega vestnika in z direktnim dopisom preko ZZS.
3. Da bi kolegom, študentom, mladim raziskovalcem in sekundarijem, ki sodelujejo pri projektih ZZDM omogočili čim hitrejšo vključitev v mednarodno družino raziskovalcev v družinski medicini, se iz sredstev ZZDM rezervira fond sredstev v višini 500.000 SIT za sofinanciranje aktivne udeležbe na kongresih v tujini. Razpis bo objavljen v reviji ISIS, ZV in na spletnih straneh. Kandidati naslovijo vloge na predsednika ZZDM. Pogoji za dodelitev so sodelovanje na projektu ZZDM, aktivna udeležba, strokovno srečanje iz družinske medicine, vsaj delno pokritje udeležbe iz drugih virov in pozitivno mnenje razpisne komisije.

Ad4)

1. UO ZZDM naj šteje 9 članov in 3 člane NO. Člani UO so v svojih okoljih zadolženi, da okrog sebe animirajo skupine kolegov za izvedbo določenih projektov.
2. Sredstva za sodelovanje v mednarodnih delovnih skupinah si uradni predstavniki poizkušajo zagotoviti iz sponzorskih virov, če pa to ni mogoče, jim pripadajo postni stroški in stroški namestitve.
3. Vsi, ki potujejo na kongres v tujino so si dolžni iskati vire financiranja izven ZZDM. ZZDM lahko sofinancira aktivno udeležbo le tistim, ki si ne bodo mogli pridobiti dovolj zunanjih sponzorjev. Takšna je bila tudi dosedanja praksa. Kandidati naslovijo pismeno prošnjo na predsednika ZZDM, ki na podlagi opravljenega in neplačanega dela ter finančnih možnosti ZZDM odloči o podpori.
4. Predlagamo, da ob 40-letnici ZZDM (2006) izdamo samostojno publikacijo kot suplement Zdravniškega vestnika ali v drugi obliki. Letošnjo 35-letnico pa praznujemo s primernim obeležjem, npr. novinarsko konferenco, na kateri bi predstavili letošnji strokovni program.
5. Predlagamo, da vsako leto glede na aktualno temo proglasimo za Leto ťaktualne temeŤ. Preko tega izvajamo promocijske aktivnosti ZZDM.

Lep pozdrav!

Zapisal:

Janko Kersnik

Preverila:

Igor Švab in Danica Rotar Pavlič