SLOVAR
OPREDELITEV
IZRAZOV
- Aktivno
odstopanje je nevarno dejanje (napaka ali neustrezen
ukrep) posameznika, ki neposredno sodeluje pri oskrbi bolnika
in ima lahko takoj za posledico neugoden izid. [Wolff AM, Bourke
J, 2000]
- Analiza izjemnih dogodkov. Po svetu poznajo zdravstvene
ustanove različne oblike obravnave izjemnih dogodkov, kot so
poročanje o incidentih pri zdravljenju (angl. incident reporting),
o odkrivanju izjemnih dogodkov (angl. occurrence screening),
o pomembnih dogodkih (angl. significant event auditing), pritožni
sistem (angl. complaint procedures) in celo zaupno proučevanje
o takih dogodkov na državni ravni. V Sloveniji poleg omenjenega
zbiranja opozorilnih nevarnih dogodkov že desetletja poznamo
tudi poročanje o neželenih učinkih zdravil. Ker imajo vse oblike
precej skupnih potez, smo pri nas to dejavnost poimenovali analiza
izjemnih dogodkov (AID). AID (angl. pomoč) je orodje izboljševanja
kakovosti, ki omogoča sistematično zbiranje podatkov o neustrezni,
nepotrebni in napačni oskrbi, seznanjanje širše strokovne javnosti
o ugotovitvah, načrtovanje ustreznih posegov (izobraževanje,
svetovanje, preoblikovanje organizacije, vaje ipd.) za odpravo
pomanjkljivosti, preverjanje uspešnosti dela in hkrati eno izmed
zanesljivih meril kakovosti dela zdravnikov družinske medicine
in drugih.
- Ekspertni nadzor z mnenjem se lahko opravi na podlagi
sklepa predsednika ZZS, Odbora za strokovno-medicinska vprašanja,
tožilca ali predsednika razsodišča ZZS v okviru rednega letnega
programa ali kot izredni nadzor, ki lahko obravnava tudi konkretnega
bolnika, če je bil podan sum, da je bila storjena zdravstvena
napaka ali da je bilo ravnanje zdravnika neustrezno.
- Izjemni dogodek je posamezni ukrep, celoten postopek,
pogoj dela ali izid celotne oskrbe ali posameznega ukrepa, ki
ga nekdo izmed udeležencev zdravstvene oskrbe (izvajalci, bolnik,
plačnik
) zazna kot pomembno odstopanje ali različek od pričakovane
ravni kakovosti. Vsi odkloni od pričakovane ravni kakovosti in
še zlasti neugodni izidi predstavljajo izjemne dogodke, ki nas
opozarjajo, da pri izvajanju oskrbe nekaj škriplje in bo potrebno
ukrepati.
- Izredni notranji (strokovni) nadzor se izvede v
primeru, če se ugotovi oz. obstaja sum za hujše zdravstvene napake
oz. je prišlo do izjemnega dogodka v posamezni službi ali dejavnosti
zdravstvenega doma. V takem primeru se v tej službi opravi komisijski
notranji strokovni nadzor. Notranji strokovni nadzor izvaja tričlanska
komisija.
- Izredni strokovni nadzor s svetovanjem se opravi
izven letnega programa nadzorov ob utemeljenem sumu, da gre pri
določenem zdravniku za oporečno opravljanje dela. Predlog za
izredni nadzor lahko podajo: minister za zdravje, plačnik zdravstvenih
storitev ali drug naročnik, pobudo lahko poda tudi sama ZZS.
Naročnik izrednega nadzora je tudi plačnik nadzora.
- Kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon
zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo dejanje in hkrati
določa njegove znake in kazen zanj.
- Korist zdravstvene oskrbe (zdravstvena korist) je vsaka dobrobit, ki je je deležen bolnik in/ali družba zaradi
zdravstvene dejavnosti. Vsak zdravstveni ukrep ima za posledico
zdravstvene koristi in zdravstvene škodljivosti. Praktično ni
zdravstvenega ukrepa, ki ne bi povzročal tudi škodljivosti. Nekatere
škodljivosti so tako velike, da povzročajo škodo na zdravju in/ali
premoženju.
- Latentno odstopanje je posledica odločitev vodilnih
v zdravstveni ustanovi, ki so v organizaciji lahko prisotne dlje
časa brez kakršnega koli vpliva in povzročijo neugoden izid šele
v kombinaciji z nekim dodatnim dejavnikom (ki poruši dotedanje
ravnovesje) [Wolff AM, Bourke J, 2000].
- Malomarno zdravljenje zagreši zdravnik ali drug
zdravstveni delavec, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti
iz malomarnosti ravna v nasprotju s pravili zdravniške znanosti
in stroke in tako povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje,
se kaznuje z zaporom do enega leta.
- Malomarno zdravljenje. Kaznivo dejanje je storjeno
iz malomarnosti, če se je storilec zavedal, da zaradi njegovega
ravnanja lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno
mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala; ali če
se ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi
se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral
in mogel zavedati [Kazenski zakonik 18. člen].
- Naklep. Kaznivo dejanje je storjeno z naklepom,
če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti;
ali če se je zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane
prepovedana posledica, pa je privolil, da takšna posledica nastane.
- Napaka je ravnanje, ki ni v skladu z določenim
pravilom (stroke) ali dogovorom.
- Nesreča pri zdravljenju je škodljiv, vendar nehoten
in nepričakovan dogodek med zdravljenjem, ki je spravil bolnika
v nevarnost ali pa mu je že povzročil škodo na zdravju ali celo
smrt [prof. Janez Milčinski].
- Nesreče pri zdravljenju. V primerih "nesreče" pri
zdravljenju gre za nekaznivo strokovno napako, ki jo je prof.
Janez Milčinski imenoval višja sila oziroma zaplet (komplikacija)
med zdravljenjem (strokovna napaka, ki nima lastnosti kaznivega
dejanja).
- Neugoden izid je izid, ki je slabši od pričakovanega.
Odstopanja lahko privedejo do slabših izidov (neugodnih izidov)
od pričakovanih in pri tem povzročijo škodo na zdravju ali premoženju
bolnika. Hkrati pa lahko kljub ustrezni oskrbi pride do neugodnega
izida, zato je pomembno identificirati vse zdravstvene ukrepe
določenega postopka oskrbe bolnika in jih korak za korakom primerjati
z ukrepi, ki bi jih po pravilih stroke pričakovali od posameznega
izvajalca.
- Neželen izid je izid, pri katerem je prišlo do
nenamerne škode zaradi zdravstvenih ukrepov, ne pa zaradi narave
same bolezni [West E].
- Notranji nadzor. O notranjem nadzoru govorimo,
kadar se ga izvaja znotraj določene ustanove z namenom, da se
nadzoruje strokovnost dela zdravstvenih delavcev in sodelavcev,
organiziranost dela, opremljenost in higienski režim v posameznih
organizacijskih enotah in v zavodu kot celoti, nadzoruje in spremlja
kadrovska zasedba delovnih mest ter izvajanje strokovnega izobraževanja
in izpopolnjevanja ter ugotavlja izvajanje strokovnih navodil
strokovnega kolegija zavoda in drugih inštitucij.
- Notranji strokovni nadzor se izvaja kot stalni
- redni strokovni nadzor ali kot izredni strokovni nadzor.
- "Obrambna" medicina. Odgovor stroke na možnost
tožbe zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe je t.i. obrambna medicina.
Zdravnik za vsak slučaj, da bi se izognil kasnejšim očitkom v
eventualnem odškodninskem ali kazenskem postopku, naroča več
preiskav, pošilja tudi manj zapletene primere k specialistom
in subspecialistom ter predpisuje več zdravil.
- Odstopanje je vsak odklon od pričakovanega načina
same izvedbe postopka oskrbe.
- Opozorilni nevarni dogodek (angl. sentinel event)
je kateri koli izjemni dogodek, ki privede ali bi lahko privedel
do nepričakovane smrti ali večje stalne izgube telesne funkcije.
Pomeni nepredvideno odstopanje v postopku ali izidu zdravstvene
in druge oskrbe. Opozorilni se imenuje zato, ker lahko ob ponovitvi
privede do resne škodljivosti za bolnike in zato zahteva takojšnje
ukrepanje.
- Opustitev zdravstvene pomoči zagreši zdravnik ali
drug zdravstveni delavec, ki v nasprotju s svojo poklicno dolžnostjo
ne pomaga bolniku ali komu drugemu, ki je v nevarnosti za življenje
(neposredni smrtni nevarnosti), čeprav bi to lahko storil brez
nevarnosti zase ali za koga drugega.
- Pričakovani izid zdravstvenih ukrepov je skupek
koristi in škodljivosti zdravstvenih ukrepov, ki izboljšajo lasten
izid, tj. izid, ki bi ga bolnik doživel brez posredovanja zdravstvene
službe.
- Pričakovani način oskrbe je tisti, ki ga določajo
trenutna znanstvena spoznanja.
- Prikrita odstopanja. Različna odstopanja od pričakovane
izvedbe postopkov so vsakdanja spremljevalka našega dela. Večina
jih gre mimo nas neopaženih, saj kljub škodljivostim ne povzročajo
zaznavne škode, ali pa se uporabnik z njo sprijazni in se formalno
ne pritoži.
- Pritožba je (navadno negativno) mnenje uporabnika
bolnika o lastni izkušnji z izvajanjem zdravstvene oskrbe
pri določenem izvajalcu.
- Pritožni sistem je sistematičen način zbiranja,
obravnavanja, reševanja in uporabe bolnikovih stališč o oskrbi
za izboljšanje kakovosti dela po oskrbi.
- Privolitev je izjava volje, ki pomeni uresničevanje
pravice do svobodnega odločanja vsakega posameznika o posegih
v njegove osebnostne pravice. Pravno veljavna privolitev je podana
le v primerih, če ga je zdravnik predhodno na primeren in razumljiv
način poučil o bolezni oz. stanju, pojasnil možnost zdravljenja,
morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha. Ta zdravnikova
dolžnost se v literaturi označuje kot pojasnilna dolžnost.
- Različek. Odklon od pričakovane oskrbe, ki ga povzročijo
pogoji oskrbe, ki se razlikujejo od predvidenih, imenujemo različek.
Različek je v celoti posledica problemov v organizaciji, a ne
neustreznega ravnanja posameznega izvajalca.
- Redne strokovne nadzore s svetovanjem opravlja
ZZS na podlagi izdelanega letnega programa nadzorov, ki ga predhodno
potrdi Ministrstvo za zdravje, ki za to tudi zagotavlja potrebna
finančna sredstva. Redni strokovni nadzor s svetovanjem naj bi
se opravil pri vsakem zdravniku vsaj enkrat v vsakem sedemletnem
licenčnem obdobju.
- Redni notranji nadzor izvaja vsak izvajalec sam
pri sebi v obliki samonadzora ali samoocenjevanja kakovosti,
ali kot pregled med kolegi (angl. peer review) oz. kot krožek
kakovosti in kot vodstveni nadzor kakovosti.
- Samonadzor je nadzor nad strokovnostjo lastnega
dela. Temelji na strokovni usposobljenosti in na intelektualni
poštenosti. Opravlja ga vsak zase v skladu z veljavnimi smernicami
in strokovnimi načeli, ki veljajo za dani poklic oz. delo.
- Sodelovanje pri zdravljenju temelji na uravnoteženem
in partnerskem odnosu med zdravnikom in bolnikom. Bolnik je soodločevalec
pri izbiri postopkov zdravljenja, je oseba, ki naj se z načinom
zdravljenja strinja, ne pa da ga le pasivno sprejema in se podreja
zdravnikovim navodilom.
- Strokovna napaka (zdravniška napaka, zdravstvena
napaka) je pravno opredeljena kot dejanje zdravnika v očitnem
nasprotju z dosežki medicinske znanosti na katerem koli področju
medicine in ki ima elemente kaznivosti malomarnost, neznanje,
namernost, ali opustitev s posledično škodo [Prof. dr. Jože Balažic].
- Strokovna zmota pa nastane takrat, kadar je zdravnik
pri svojem delu ukrepal v skladu s svojimi pristojnostmi in svojim
najboljšim znanjem in vedenjem in bil prepričan, da je bila njegova
odločitev pravilna, kljub temu pa je prišlo do neljubega dogodka
ali celo do smrtnega izida [Prof. dr. Jože Balažic].
- Strokovni nadzor s svetovanjem je ena od oblik
nadzora nad delom zdravnika. Opravlja ga Zdravniška zbornica
Slovenije na podlagi pooblastila Ministrstva za zdravje. Strokovni
nadzor s svetovanjem je lahko redni, izredni ali pa ekspertni
z mnenjem. Gre za obliko t.i. zunanjega nadzora.
- Sum zdravstvene napake. Dokler zdravstvena napaka
na sodišču ni pravnomočno dokazana, govorimo o sumu zdravstvene
napake.
- Škodljivost zdravstvene oskrbe (zdravstvena škodljivost) je nasprotje dobrobiti in je je deležen bolnik in/ali družba
zaradi zdravstvene dejavnosti. Vsak zdravstveni ukrep ima za
posledico zdravstvene koristi in zdravstvene škodljivosti. Praktično
ni zdravstvenega ukrepa, ki ne bi povzročal tudi škodljivosti.
Nekatere škodljivosti so tako velike, da povzročajo škodo na
zdravju in/ali premoženju.
- Tveganje je izvajanje ukrepov, ki obetajo zdravstvene
koristi ali izide, za katere ni podatkov o njihovi uspešnosti
oz. imamo podatke o možnem neuspehu in o njihovi škodljivosti.
- Upravni nadzor je nadzor nad zakonitostjo dela
zdravstvenih ustanov in zasebnih zdravstvenih delavcev [Zakon
o zdravstveni dejavnosti. Uradni list RS, št 9-460/92, stran
590].
- Zdravstvena napaka je pravno opredeljena kot dejanje
zdravnika v očitnem nasprotju z dosežki medicinske znanosti na
katerem koli področju medicine in ki ima elemente kaznivosti
malomarnost, neznanje, namernost, ali opustitev s posledično
škodo [Prof. dr. Jože Balažic]. Da bi se izognili številnim izrazom,
ki dostikrat begajo zdravnika, bolnika in včasih tudi pravno
stroko, so strokovnjaki s področja zdravstva, sodne medicine
in prava na sestanku na Ministrstvu za zdravje leta 2002 sprejeli
sklep, da bomo v bodoče pri vseh primerih strokovne napake govorili
o "zdravstveni napaki", tj. o napaki, ki se je zgodila v zdravstvu
in je lahko povezana s celotno verigo sodelujočih v procesu zdravljenja.
- Zdravstvena oskrba je splet številnih dejavnosti,
ki jih izvajamo v zdravstveni službi z namenom vplivati na zdravstveno
stanje bolnika.
- Zdravstveni ukrep je posamezna dejavnost, ki jo
izvedemo v zdravstveni službi z namenom vplivati na zdravstveno
stanje bolnika.
- Zmota je predstava o okoliščinah, ki ne ustrezajo
resničnosti. Zmota je ravnanje (dejanje ali opustitev dejanja),
ki temelji na prepričanju, ki ni v skladu s stvarnostjo ali v
skladu z resničnim stanjem stvari (predmeta ali subjekta).
