UPRAVNI NADZOR
Andrej Robida
"He
that will not apply new remedies must expect new evils;
for time is the greatest innovator."
[Francis Bacon]
Uvod
Nadzor nad delovanjem
ustanov je potreben zlasti tam, kjer je od pravilnega in vestnega
delovanja odvisna usoda posameznika ali populacije. Zaradi tega
je tak nadzor uzakonjen tudi na področju zdravstvene dejavnosti.
Namen različnih zvrsti nadzorov je izboljšati kakovost zdravstvene
oskrbe. Različne oblike nadzorov same po sebi ne izboljšujejo kakovosti
zdravstvene oskrbe, a nedvomno pripomorejo k njenemu dvigu. O kakovosti
zdravstvenega varstva in kakovosti zdravstvene oskrbe govorimo vsi,
a večkrat mislimo predvsem na količino opravljenega dela. Radi ocenjujemo
druge, sami pa se ocenjevanju in nadzoru raje izognemo. V Nacionalnem
programu zdravstvenega varstva republike Slovenije [1] je omenjen
tudi nadzor nad delovanjem zdravstvene oskrbe z naslednjimi nameni:
1. izboljševanja kakovosti strokovnega dela,
2. organiziranosti zdravstva,
3. finančnega poslovanja,
4. pravičnosti in dostopnosti do zdravstvenega varstva,
5. delovanja zdravstvenih ustanov in zasebnih izvajalcev in
6. uresničevanje pravic zavarovancev.
V Sloveniji
potekajo nadzori na podlagi Zakona o zdravstveni dejavnosti v naslednjih
oblikah [2]:
1. z internimi strokovnimi nadzori, ki poteka v obliki samonadzora
in nadzora, ki ga izvajajo strokovna vodstva zdravstvenih ustanov
(glej Notranji nadzor, str. 127)
2. strokovnega nadzora s svetovanjem, ki ga izvajajo tiste zbornice
ali strokovna združenja, ki imajo javna pooblastila (glej Strokovni
nadzor s svetovanjem, str. 121)
3. nadzor nad uresničevanjem pravic in pogodbenih obveznosti zdravstvenih
zavodov in koncesionarjev izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije
4. upravni nadzor, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje.
Definicija
upravnega nadzora
Upravni nadzor je nadzor nad zakonitostjo dela zdravstvenih ustanov
in zasebnih zdravstvenih delavcev. Nadzor je lahko reden ali izreden.
Redni nadzor načrtuje minister za zdravje. Izredni nadzor pa se
opravi na podlagi zahteve ali pobude bolnika, bolnikovega svojca
ali skrbnika, zdravstvenega zavoda, delodajalca, pristojne zbornice,
sodišča ali po lastni presoji (tj. ministra). Upravni nadzor odredi
minister za zdravje. Mislim, da v pravilniku o upravnem nadzoru
v zdravstvu [3] manjka pobuda ali zahteva delojemalcev. Čeprav ti
lahko uveljavljajo tako zahtevo preko pristojne zbornice, lahko
sedanji način postopek samo še bolj zamota.
Kaj je potrebno
navesti v zahtevi za upravni nadzor?
Zahtevo ali pobudo mora predlagatelj obrazložiti. Če so navedbe
utemeljene, odloča minister o eventualni izvedbi upravnega nadzora.
Ministrstvo za zdravje glede navedb predlagatelja lahko pridobi
tudi dodatna pojasnila od izvajalca zdravstvene dejavnosti, pri
katerem naj bi se nadzor izvedel.
Kdo izvede
upravni nadzor?
Nadzor opravi komisija, ki jo sestavljajo zaposleni na Ministrstvu
in ustrezni strokovnjaki s področja zdravstva.
Kaj se nadzira?
Komisija pregleda dokumentacijo izvajalca, vodi pogovor z direktorjem
in posameznimi zaposlenimi v ustanovi izvajalca ali z zasebnim zdravstvenim
delavcem. Pogovori se lahko tudi s predlagateljem, če gre za izredni
nadzor.
Naloge komisije
Komisija pripravi zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije in izvajalec,
pri katerem je bil opravljen nadzor. Izvajalec lahko zahteva, da
se njegova nestrinjanja z delom komisije vpišejo v zapisnik. Komisija
nato v 15 dneh sestavi poročilo. Če se posamezni člani komisije
ne strinjajo s vsebino, lahko podajo svoje ločeno mnenje. Poročilo
komisije dobi izvajalec, v primeru izrednega upravnega nadzora pa
tudi predlagatelj.
Kaj lahko
sledi upravnemu nadzoru?
Če komisija ugotovi neposredno nevarnost za zdravje ljudi ali za
zdravstvene razmere, lahko minister odredi začasne ukrepe. Začasni
ukrepi niso vnaprej predpisani, ker je njih narava odvisna od ugotovljenih
neposrednih nevarnosti za zdravje ali zdravstvene razmere, npr.
začasno zaprtje enote zdravstvenega doma zaradi neustreznega vzdrževanja
in zato nevarnosti nesreče, ki bi jo bolniki, osebje in obiskovalci
lahko doživeli zaradi gradbene neustreznosti stavbe; začasno prenehanje
delovanja oddelka bolnišnice in premestitev bolnikov v drugo bolnišnico
zaradi pomanjkanja medicinskih sester in zaradi tega pomanjkljive
zdravstvene nege, ki lahko neposredno ogroža zdravje bolnikov ali
privede do zdravstvenih napak. Če se ugotovi, da zdravstveni delavec
oz. zdravstveni sodelavec ali zasebni zdravstveni delavec ni sposoben
opravljati svojega dela, Ministrstvo obvesti pristojno zbornico
in delodajalca. Kadar se ugotovijo nepravilnosti, minister z odločbo
določi ukrepe in roke za odpravo nepravilnosti. Kakšni bodo ukrepi,
je odvisno od narave nepravilnosti. Npr., če komisija ugotovi, da
se v zadnjem letu ni opravil niti en notranji nadzor in da zdravstvena
ustanova nima pravilnika in navodil o notranjih nadzorih, mora zdravstvena
ustanova v določenem času pripraviti pravilnik in izvesti notranji
nadzor. Izvajalec nato poroča Ministrstvu o izvršitvi zahtevanih
ukrepov.
Kot je v navadi,
ima izvajalec pravico do pritožbe na Ministrstvo, vendar mora ukrepe
vseeno izvršiti.
Kdo plača
upravni nadzor?
Upravni nadzor plača izvajalec, kadar se ugotovijo nepravilnosti,
sicer nosi stroške Ministrstvo.
Sklep
Ker je zdravstveni sistem kompleksen, obsežen in se tudi spreminja,
ena vrsta nadzora nikakor ne more zagotoviti sprejemljive kakovosti
ali celo odličnosti zdravstvene oskrbe. Upravni nadzor je samo ena
izmed oblik nadzora v zdravstvu, ki se osredotoči predvsem na zakonitost
dela zdravstvene ustanove ali zasebnih zdravstvenih delavcev. V
bodoče nas čaka bolj celovita presoja delovanja zdravstvenih ustanov
po vzoru mnogih tujih držav. Ta bo potekala v obliki zunanje presoje
na podlagi vnaprej pripravljenih standardov in zahtev, kar je v
načrtu Ministrstva za zdravje. Njen namen bo presoditi delovanje
zdravstvene ustanove v celoti z osredotočenjem na upravljanje sistema
celovite kakovosti.
