NOTRANJI NADZOR
Janko Kersnik
"You
cannot run away from weakness;
you must some time fight it out or perish."
[Robert Louis Stevenson]
Uvod
Nadzor kakovosti
se naslanja na podmeno, da je z ustreznimi mehanizmi možno odkrivati
odstopanja in različke pri delu ter z odstranjevanjem krivcev zanje
izboljšati oskrbo bolnikov. Posledica tega naj bi bila ustrezna
kakovost. Nadzor delimo na notranji in zunanji glede na končnega
uporabnika podatkov, pridobljenih med nadzorom. O notranjem nadzoru
govorimo, kadar se ga izvaja znotraj določene ustanove z namenom,
da se
- nadzoruje strokovnost dela zdravstvenih delavcev in sodelavcev,
- nadzoruje organiziranost dela, opremljenost in higienski režim
v posameznih organizacijskih enotah in v zavodu kot celoti,
- nadzoruje in spremlja kadrovska zasedba delovnih mest ter izvajanje
strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja,
- ugotavlja izvajanje strokovnih navodil strokovnega kolegija zavoda
in drugih inštitucij.
Zakona o zavodih
[1] in Zakon o zdravstveni dejavnosti [2] predpisujeta notranji
(interni) strokovni nadzor kot obvezno obliko zagotavljanja kakovosti.
Izsledki notranjega strokovnega nadzora so poslovna skrivnost in
se lahko uporabijo le v namene, ki jih določa pravilnik o notranjem
nadzoru [2, 3]. Za izvajanje notranjega nadzora je pristojen in
odgovoren direktor zavoda. Izvajajo ga posamezniki in skupine, ki
jih določa Pravilnik o notranjem nadzoru in drugi predpisi ali jih
imenuje direktor.
Oblike notranjega
nadzora
Notranji strokovni nadzor se izvaja kot stalni - redni strokovni
nadzor ali kot izredni strokovni nadzor.
Redni strokovni
nadzor
Redni notranji nadzor izvaja vsak izvajalec sam pri sebi v obliki
samonadzora ali samoocenjevanja kakovosti, kot pregled med kolegi
(angl. peer review) oz. kot krožek kakovosti in kot vodstveni nadzor
kakovosti. Po predpisih mora vsak zavod o notranjem (internem) nadzoru
sprejeti ustrezen pravilnik in ga redno izvajati [2, 3].
Samonadzor
Samonadzor je nadzor nad strokovnostjo lastnega dela. Temelji na
strokovni usposobljenosti in na intelektualni poštenosti. Opravlja
ga vsak zase v skladu z veljavnimi strokovnimi spoznanji in načeli,
ki veljajo za dani poklic oz. delo [3].
Nadzor, ki
ga opravljajo vodje posameznih služb oz. dejavnosti
Vodje služb skrbijo za strokovnost dela delovnih skupin, ki jih
vodijo. Nadzor opravljajo v skladu s sodobnimi spoznanji in strokovnimi
načeli. O svojem delu, o kakovosti dela in morebitnih zdravstvenih
napakah poročajo strokovnemu vodju zavoda in direktorju zavoda.
V primeru ugotovljenih zdravstvenih napak ali nepravilnosti pri
delu službe, ki jo vodijo, in pri svojem delu, so dolžni takoj obvestiti
direktorja. Prav tako so dolžni v skladu s svojim strokovnim znanjem
takoj narediti vse za preprečitev posledic, da ne bi prišlo do ponovitve
napake oz. nepravilnosti.
Nadzor, ki
ga opravlja strokovni kolegij zavoda
Strokovni kolegij sprejema in ocenjuje izvajanje načrtovanega strokovnega
dela za posamezno obdobje (praviloma na podlagi četrtletnih, polletnih
in letnih poročil), obravnava pritožbe uporabnikov na delo zdravstvenih
delavcev in sodelavcev zavoda in o njih odloča z vidika stroke ter
opravlja ostale naloge na področju notranjega strokovnega nadzora
v okviru svojih pristojnosti.
Nadzor, ki
ga opravlja direktor
Direktorji zavodov so obenem tudi vodje strokovnih kolegijev zavodov,
ki skrbijo za strokovnost dela celotnega zavoda. Nadzor opravljajo
v skladu s sodobnimi strokovnimi spoznanji in strokovnimi načeli.
Na strokovnih kolegijih zavodov, se poleg izvajanja strokovnega
nadzora, spremlja in ocenjuje opravljeno strokovno delo, obravnava
pritožbe uporabnikov na delo zdravstvenih delavcev in sodelavcev
ter o ukrepih. V primeru ugotovljenih zdravstvenih napakah ali nepravilnostih
pri delu so dolžni v skladu s svojim strokovnim znanjem narediti
vse, da preprečijo posledice storjene napake in da preprečijo ponovitev
napake oz. nepravilnosti. Kadar direktor zavoda po temeljni izobrazbi
ni zdravnik, svet zavoda imenuje strokovnega vodja zavoda, ki je
po pooblastilu direktorja med drugim odgovoren za izvajanje strokovnega
nadzora. Končna odgovornost je v vsakem primeru v rokah direktorja
kot uradnega zastopnika zavoda.
Nadzor, ki
ga opravlja strokovni vodja zavoda
V primeru, da ima zavod strokovnega vodjo, ta vodi strokovno delo
zavoda in je pristojen za izvajanje strokovnega nadzora po pooblastilu
direktorja, zato opravlja notranji strokovni nadzor in je odgovoren
tudi za ugotavljanje izvajanja s pravilnikom določenega notranjega
strokovnega nadzora [1, 2, 3]. O svojem delu je dolžan poročati
svetu zavoda, direktorju zavoda in strokovnemu kolegiju zavoda.
Izredni strokovni
nadzor
Izredni strokovni nadzor se izvede v primeru, če se ugotovi oz.
obstaja sum za hujše zdravstvene napake oz. je prišlo do izjemnega
dogodka v posamezni službi ali dejavnosti zdravstvenega doma. V
takem primeru se v tej službi opravi komisijski notranji strokovni
nadzor. Notranji strokovni nadzor izvaja tričlanska komisija. Za
vsak posamezni primer, na predlog strokovnega vodja zavoda, jo imenuje
direktor zavoda s posebnim sklepom. Sklep o imenovanju mora vsebovati
- ime in priimek predsednika in dveh članov komisije,
- naziv službe ali dejavnosti, v kateri bo opravljen notranji strokovni
nadzor,
- čas, v katerem mora komisija opraviti notranji strokovni nadzor,
- opozorilo, da komisija o svojem delu napiše zapisnik takoj po
opravljenem notranjem strokovnem nadzoru in ga posreduje direktorju
zavoda.
Zapisnik mora
vsebovati podatke o organizacijski enoti, v kateri je bil izveden
notranji strokovni nadzor, podatke o osebah, kraju in času opravljanja
strokovnega nadzora, ugotovitve notranjega strokovnega nadzora,
morebitne predloge, navodila in nasvete za izboljšanje strokovnosti
dela oz. za odpravo napak.
Komisija mora
biti sestavljena tako, da sta v njej najmanj dva strokovnjaka iz
dejavnosti, v kateri bo opravljen notranji strokovni nadzor. Pri
tem mora vsaj en član komisije imeti višjo ali enako strokovno izobrazbo,
kot se le-ta zahteva za delavca, ki opravlja najzahtevnejše delo
v službi, v kateri se izvaja notranji strokovni nadzor.
Obvestilo o
izvedbi notranjega strokovnega nadzora mora biti posredovano službi,
v kateri bo opravljen notranji strokovni nadzor, najmanj 5 dni pred
prihodom komisije. V primeru, ko se izvede notranji strokovni nadzor
zaradi neposredne nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, se opravi
notranji strokovni nadzor brez odlašanja in predhodnega obveščanja.
Pri notranjem
strokovnem nadzoru je obvezna navzočnost vodje službe. Na podlagi
zapisnika o opravljenem notranjem strokovnem nadzoru, sprejme strokovni
kolegij zavoda oceno notranjega nadzora. Strokovni kolegij zavoda
pri tem lahko:
- potrdi ali zavrže predloge komisije,
- sprejme dodatne ukrepe,
- določi roke za izvedbo predlogov oz. ukrepov.
Sklep
V praksi je izvajanje notranjega nadzora zelo različno. Zlasti redni
notranji strokovni nadzor se navadno ne izvaja. V Osnovnem zdravstvu
Gorenjske nadaljujemo staro tradicijo rednih strokovnih nadzorov
v družinski medicini z obdobnimi nadzori kolegov, ki jih načrtuje
in vodi kolegij za družinsko medicino v obliki tričlanskih komisij,
ki obiščejo kolega v njegovi ambulanti. Nadzor poteka podobno kot
strokovni nadzor s svetovanjem, ki ga izvaja Zdravniška zbornica
Slovenije. Kolegij za nujno medicinsko pomoč in kolegij patronažnih
sester izvajata nadzor z medsebojnim obiskovanjem in svetovanjem.
Notranji nadzor
je v praksi slabo izkoriščena oblika izboljševanja kakovosti našega
dela. Omogoča celovit pristop k odkrivanju odstopanj in njihovemu
odpravljanju preden prerastejo v usodne zdravstvene napake, ki bi
pripeljale do neugodnih izidov. Vodilni v zdravstveni ustanovi imajo
tudi izjemno priložnost izpeljati vse potrebne ukrepe, ki lahko
preprečijo ponavljanje odstopanj in s tem zmanjšajo tveganje za
nastanek neugodnih izidov. Nobena druga oblika nadzora nima takšnih
možnosti.
