OBRAVNAVA ZDRAVSTVENE NAPAKE SKOZI ZGODOVINO
Jože Balažic
ťThe cautious rarely err.Ť
[Confucius]
Uvod
Pojem strokovne ali zdravniške napake je postal aktualen po izidu
posebnega dela Kazenskega zakonika FLRJ, na katerega je prof.
Janez Milčinski skupaj s prof. Petrom Kobetom napisal razpravo
leta 1953. Ta del zvezne kazenske zakonodaje se je dotaknil posebej
zdravstvenih delavcev in sankcioniral nevestno zdravljenje. Novi
Kazenski zakonik SR Slovenije, ki je pričel veljati 1. julija
1977, je obravnaval nevestno zdravljenje in ga takole opisal:
ťZdravnik, ki pri opravljanju zdravniške dejavnosti ravna v očitnem
nasprotju s pravili zdravniške znanosti in stroke in tako povzroči,
da se komu občutno poslabša zdravje, se kaznuje z zaporom do
treh let. Enako se kaznuje tudi drug zdravstveni delavec, ki
pri svoji zdravstveni dejavnosti očitno nevestno ravna in tako
povzroči, da se komu občutno poslabša zdravje
Če je dejanje
iz prvega in drugega odstavka tega člena storjeno iz malomarnosti,
se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega
leta.Ť
Bistvena novost nove zakonodaje je ťobčutnoŤ poslabšanje zdravja
kot pogoj za kaznivost, medtem ko je po prejšnjem zakonu veljalo
vsakršno poslabšanje zdravja. Kazenski zakoniki drugih republik
so odražali prejšnje besedilo brez globljih sprememb.
Strokovne napake in nesreče pri zdravljenju
Podrobneje je profesor Milčinski spregovoril o strokovni napaki
leta 1961, ko je uporabil pojem ťnesreče pri zdravljenjuŤ. Pojem
je definiral kot škodljiv, vendar nehoten in nepričakovan dogodek
med zdravljenjem, ki je spravil bolnika v nevarnost ali pa mu
je že povzročil škodo na zdravju ali celo smrt. Pomembno se mu
je zdelo, da je preprečevanje takih nesreč in s tem neposrednemu
prizadevanju za ohranitev življenj in čuvanje zdravja potrebno
dati prednost pred obravnavanjem problemov s področja ožje poklicne
odgovornosti, zlasti kazenske. Samo neznaten, zanemarljiv del
ťnesrečŤ v procesu zdravljenja ima lastnosti kaznivega dejanja
in bi posvečanje samo temu segmentu lahko imelo za posledico
prezrtje ostalih situacij in nevarnosti, ki se v njih lahko znajdeta
vsak trenutek tako zdravnik (zdravstveni delavec) kot bolnik;
bolnik kot bodoča žrtev oziroma oškodovanec, zdravnik pa kot
možni povzročitelj in to ne glede na njegov pravni odnos do dejanja
v posameznem primeru. Avtor se je dobro zavedal, da bi utegnilo
obravnavanje škodljivih dogodkov pri zdravljenju po skupno oznako
ťnesrečaŤ napraviti vtis, da bomo hote ali nehote zameglili težo
subjektivnega deleža pri njihovem nastanku. Poudaril je, da je
med temi dogodki malo takih, ki bi bili ťnesrečaŤ v najožjem
pomenu besede, torej škodljiv dogodek, ki ga z vso vestnostjo
ni bilo mogoče predvideti in zato tudi ne preprečiti. Prav predvidljivost
ali nepredvidljivost neke komplikacije bo premnogokrat odločala
o tem, ali nek dogodek pomeni nesrečo ali ne, kar bo odločilno
pomembno tudi v poznejšem kazenskem postopku.
Iz teh ugotovitev prof. Milčinskega lahko povzamemo naslednjo
konstrukcijo:
- O zdravniški ali strokovni napaki je govoril vselej
takrat, kadar je imela vse elemente kaznivosti (malomarnost,
hudo neznanje, namernost ali opustitev s posledično škodo) in
je bila kot taka kazensko preganjana in sankcionirana.
- V vseh drugih primerih ťnesrečeŤ pri zdravljenju
pa je govoril o nekaznivi strokovni napaki, ki jo je imenoval
višja sila oziroma zaplet (komplikacija) med zdravljenjem (strokovna
napaka, ki nima lastnosti kaznivega dejanja).
V situacijah višje sile je že takrat pogrešal nek gibčen mehanizem,
ki bi v primerih preteče nevarnosti (predvsem nepredvidene) lahko
ugotovil krog ogroženih oseb oziroma ustanov in bi jih mimo redne
poti nemudoma opozoril na nevarnost. Pogosto se dogaja, da v
takih okoliščinah zdravnik nima ťpreventivnega refleksaŤ.
Napačno zdravljenje
Pogosto srečamo pojem ťnapačno zdravljenjeŤ, ki bo največkrat
samo po sebi sledilo iz napačno postavljene diagnoze in ga v
tem primeru ne bomo mogli opredeliti niti za strokovno napako
niti za kaznivo nevestnost v smislu kazenskega zakonika, če ni
bilo nevestnosti pri postavljanju diagnoze in če je bilo zdravljenje
primerno diagnozi (ki je bila morda sicer objektivno napačna).
V takih situacijah se je nedavno pojavil novi izraz ťstrokovna
zmotaŤ, ki je izhajal direktno iz področja napačnega zdravljenja.
Pravni predpisi
Iz pregleda pravnih predpisov lahko razberemo, da v trenutno
veljavni kazenski zakonodaji obstoji v zvezi z zdravljenjem
predvsem troje členov, in sicer:
1. malomarno zdravljenje (zagrožena kazen
do enega leta zapora);
2. opustitev zdravniške pomoči (zagrožena
kazen do enega leta zapora);
3. povzročitev smrti iz malomarnosti
(zagrožena kazen do petih let zapora).
Naša pravna praksa in izkušnje sodišč v tozadevnih kazenskih
procesih obravnavajo kaznivo strokovno napako najpogosteje
kot malomarnost ali povzročitev smrti iz malomarnosti.
Zdravstvena napaka
Da bi se izognili številnim izrazom, ki dostikrat begajo
zdravnika, bolnika in včasih tudi pravno stroko, je minister
za zdravje sklical strokovnjake s področja zdravstva, sodne
medicine in prava. Na sestanku smo sprejeli sklep, da bomo
v bodoče pri vseh primerih strokovne napake govorili o
ťzdravstveni napakiŤ, tj. o napaki, ki se je zgodila v
zdravstvu in je lahko povezana s celotno verigo sodelujočih
v procesu zdravljenja. Taka napaka se bo najprej obravnavala
v krogih, v katerih je nastala preko vseh inštrumentov
(interni strokovni nadzor, zunanji strokovni nadzor, npr.
strokovni nadzor s svetovanjem), obvestilo se bo medije
in povedalo, da postopek poteka. V vsakem primeru, kjer
bo postavljen sum na kaznivo dejanje, se bo taka napaka
morala obravnavati s pomočjo izvedenca ali skupine izvedencev.
Zaradi občutljivosti vsakega posameznega primera je priporočljivo,
da zdravstveno napako obravnava v primeru kazenskega pregona
Komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski
fakulteti v Ljubljani, ki ima na razpolago vrhunske strokovnjake
s posameznih področij ter možnost sodelovanja z drugimi,
tudi nemedicinskimi strokovnjaki.
Upamo, da se bo izraz med slovenskimi zdravniki kmalu udomačil
in da bo pojem ťzdravstvena napakaŤ, čim manjkrat zajadral
v slovenske medije in še manj pred organe pregona.
