Opisana je vloga, namen, ustanovitev in vodenje kluba za boj proti povišanemu krvnemu tlaku. Omenjeni so vloga zdravnika, medicinske sestre, bolnikov ter njihovih družinskih članov v delu kluba. Opisan je namen sestankov kluba, različne vrste dela v klubu in izobraževanje članov kluba.

Po petnajstih letih delovanja kluba avtorica ugotavlja, da doseženi rezultati v celoti opravičujejo obstoj kluba in da je strokovni vpliv zdravstvene slroke v organiziranem skupinskem klubskem delu učinkovit.

Povišani krvni tlak je kronična, praviloma do konca življenja trajajoča bolezen. Ima bistveno vlogo pri nastanku srčnega infarkta, cerebrovaskularnega inzulta ter renalne in miokardne insuficience.

Za hipertenzijo je značilno postopno nastajanje, dolgotrajno zdravljenje in kronično slabšanje zdravstvenega stanja, zmanjševanje delovne sposobnosti itd. Vse to zahteva usklajeno in sistematično obravnavo bolezni.

Poleg diagnosticiranja in zdravljenja je dolžnost zdravnika tudi zdravstvena vzgoja in preventiva. Zvišani krvni tlak je zanesljivo eno od področij, kjer se v tem smislu da veliko narediti.

Bolnik s kronično boleznijo, kakršna je zvišan krvni tlak, bi moral o svoji bolezni vedeti čim več. Z uvajanjem vzgojno-izobraževalnih metod dela z manjšimi skupinami bolnikov lahko motiviramo krajane in širšo javnost, da bi bolje skrbeli za lastno zdravje. Bolniku s hipertenzijo je potrebno v zvezi z njegovo boleznijo in zdravljenjem marsikaj pojasniti.

Delam kot zdravnica družinske medicine. Pri svojem delu se največkrat srečujem s problemi kroničnih bolnikov, ki čedalje pogosteje zahtevajo zdravstvene storitve, ki jih zdravstvo oz. družba ne moreta v celoti opravljati oz. plačati.

Ugotovila sem, da je med vsemi kroničnimi boleznimi najpogostejša bolezen zvišan krvni tlak. Zato sem se začela z bolniki s hipertenzijo ukvarjati drugače. Leta 1979 sem uvedla register, v katerega sem vpisovala vse, ki so imeli diagnozo primarne hipertenzije. Do sedaj je v omejeni register bilo vpisano 724 bolnikov. Ko sem pri prvem pregledu ugotovila, da ima bolnik zvišan krvni tlak, še nisem mogla postaviti diagnoze arterijske hipertenzije. Tlak sem pri vsakem preiskovancu izmerila še nekajkrat. Na osnovi skrbne družinske in osebne anamneze, kliničnega pregleda s posebno pozornostjo, usmerjeno na kardiovaskularni sistem, sečila in endokrini sistem, osnovnih laboratorijskih preiskav, elektrokardiograma, rentgenskega slikanja pljuč in srca ter pregleda očesnega ozadja, sem postavila diagnozo primarne hipertenzije. V dogovoru z bolniki sem jih izbrala za skupinsko delo v samozaščitni enoti - v klub za boj proti zvišanem krvnemu tlaku.

Klubi bolnikov s hipertenzijo so prostovoljna združenja bolnikov, ki imajo arterijsko hipertenzijo. Ustanovijo ga bolniki z zvišanim krvnim tlakom na pobudo lečečega zdravnika, ki izbere bolnike primerne za klub. Zdravnik je obenem njihov terapevt in je odgovoren za strokovno delo v klubu.

Klubi ali samozaščitne enote bolnikov s hipertenzijo pomenijo posebno obliko partnerstva bolnikov z zvišanim krvnim tlakom in zdravstvenih delavcev, ki skrbijo zanje. Omogočiti moramo, da vsak posameznik sam ali v skupini oseb z enakimi potrebami in problemi, čimbolj uporablja medicinska spoznanja. Praktično delo v samozaščitni enoti poteka v obliki enega mesečnega sestanka, ki traja eno in pol do dve uri.

Vsakega zainteresiranega bolnika in zdravstvenega delavca, ki želi sodelovati pri delu kluba bolnikov z zvišanim krvnim tlakom, je potrebno opozoriti na naslednje: klub (moderni izraz) je skupina najmanj 15 bolnikov in zdravstvenih delavcev. Brez usklajevanja interesov obeh partnerjev klub ne more izpolnjevati svojih nalog in ciljev, zlasti ne na >dolgo progo<. Zdravstveni delavci se morajo posebej usposabljati za tako delo.

Klub je v prvi vrsti mesto učenja in urjenja v merjenju krvnega tlaka (povprečno leto in pol). Njegova vloga je reševanje problemov večjega števila bolnikov s hipertenzijo. Bolniki z zvišanim krvnim tlakom imajo navadno v zvezi s svojim življenjem, prehrano, fizično aktivnostjo in delom številna vprašanja, ki jih želijo razčistiti z zdravnikom oz. z medicinsko sestro. Ker so vprašanja stereotipna in se ponavljajo, odgovori pa veljajo v glavnem za vse bolnike s hipertenzijo, je koristno omenjeno problematiko reševati v klubu. Klub ni nikoli zamenjava individualnega obravnavanja bolnika v ambulanti.

Klub organizira in vodi zdravnik ob pomoči višje medicinske sestre. Iz laičnih vrst je izbran ožji odbor, ki je zagret za to delo.

Klub za boj proti zvišanemu krvnemu tlaku občine Ljutomer je bil ustanovljen 7. februarja 1984 in se je tedaj vpisalo prvih 22 članov. Sedaj ima Klub 146 članov, ki so razporejeni v 7 skupin.

Zdravnik je, zlasti v začetku, zelo aktiven udeleženec in organizator, s tem, da ima postopoma vse manj organizacijsko-družbeno, a vse več izrazito pedagoško vlogo (zdravnik-učitelj).

Podobno kot zdravnik, tudi sestra spremeni svoj pristop od zelo aktivnega organizatorja pa do pretežno >podpornega<člana. Medicinska sestra je nenadomestljivi član vsakega sestanka kluba in je tudi odgovorna za strokovno izvajanje dela v klubu.

Na klubskih sestankih sodelujejo lahko najrazličnejši profili zdravstvenih delavcev od zdravnikov družinske medicine, različnih drugih specialistov, psihologa, dietetika do medicinskih sester. Na sestanke, zlasti pri obravnavanju problemov dietne prehrane, je priporočljivo pritegniti tudi družinske člane.

Člani kluba lahko opravljajo laično patronažo tako, da posamezniki obiskujejo zbolele člane (koristna je povezava s terensko patronažno službo).

Zakaj je treba svetovati samokontrole krvnega tlaka? Vsak človek normalnega vida in sluha se lahko nauči sam meriti krvni tlak. Kontrola merjenja krvnega tlaka je stalna naloga medicinske sestre v klubu.

Namen sestankov kluba je:

člani morajo spoznati svojo bolezen,

ugotoviti morajo, da je izredno pomembno redno zdravljenje,

seznaniti jih moramo z možnimi zapleti pri njihovi bolezni,

poučiti jih moramo o higiensko dietetičnih ukrepih oz. o zdravem načinu življenja, tako da kljub bolezni ostanejo samostojni.

V klubu se izvajajo ustrezni samozaščitni ukrepi: merjenje krvnega tlaka, višine, kontrola telesne teže, vodenje samodokumentacije itd.

S predavanji in praktičnim delom v skupini spoznajo člani kluba, kako pomemben je zdrav način življenja, prehrana in redno uživanje zdravil, za uspešno zdravljenje zvišanega krvnega tlaka. Na tak način pride do spremembe tistih stališč in vedenja, ki so bolnike privedli v bolezensko stanje in navzemanje novih, bolj zdravih življenjskih navad.

Na sestankih kluba moramo v obliki predavanj, videofilmov ali pogovorov obravnavati naslednje probleme: meritve krvnega tlaka z lastnimi aparati, poglavitne napake pri merjenju krvnega tlaka, kakšni zapleti se razvijejo ob nezdravljeni hipertenziji, način življenja pri bolniku z zvišanim krvnim tlakom, dietne ukrepe pri hipertenziji, pomen športa in fizične aktivnosti za bolnika s hipertenzijo, pomen motiviranja bolnika za dolgotrajno zdravljenje z zdravili, možnosti zdravljenja z zdravili in pomen stranskih učinkov, sposobnost bolnika s hipertenzijo za delo ter sposobnost za opravljanje motornih vozil, način zdravljenja hipertenzije brez zdravil (omejitev vnosa soli, hujšanje, čaji, psihoterapija itd.).

Omembe vredna je tudi aktivnost Kluba za odkrivanje bolnikov s hipertenzijo v širši populaciji na območju naše občine. Člani Kluba so v zimskem obdobju, ko so bila organizirana po krajevnih skupnostih zdravstvena predavanja udeležencem teh predavanj, merili krvni tlak. Iz evidence je razvidno, da je bilo na ta način odkritih večje število bolnikov, ki so bili potrebni zdravljenja, čeprav do sedaj niso vedeli za svojo bolezen.

Program delovanja Kluba zajema tudi skrb za rekreacijo svojih članov (kolesarjenje).

Klub za boj proti zvišanemu krvnemu tlaku nedvomno služi človeku, saj ga obvešča, usmerja v bolj zdrav način življenja in s tem pripomore k boljšemu zdravstvenemu stanju naših občanov.

Kontrolo uspešnosti dela v klubu omogoča vodenje smotrne dokumentacije, ki je sestavljena iz članske izkaznice in osebnega kartona. Tako lahko spremljamo gibanje krivulje tlaka, telesno težo, bolnikov odnos do predpisane terapije in diete, odnos do navad, kot so: kajenje, pitje alkoholnih pijač in psihofizične aktivnosti.

Pri zdravljenju bolnikov s hipertenzijo s skupinskim delom so doseženi zadovoljivi uspehi, ki se kažejo v nepretrganem in stalnem zdravljenju, naraščanju bolnikovega občutka varnosti, v večjem zadovoljstvu in boljši zdravstveni vzgojenosti bolnikov. Po vsem tem so bolniki spremenili svoj odnos do bolezni. S skupinskim delom bolnikov s hipertenzijo sem zmanjšala obiske v ambulanti in hkrati okrepila njihovo zadovoljstvo in samozavest.

Hipertenzija je množična kronična bolezen in zaradi tega ni samo medicinski, temveč tudi družbeni problem, ki zahteva sodelovanje celotne družbe. Poleg diagnosticiranja in zdravljenja je dolžnost zdravstvenih delavcev tudi zdravstvena vzgoja in preventiva.

Pozitivne izkušnje in rezultati dela kluba bolnikov s hipertenzijo so pokazale, da bolniki redno kontrolirajo svoj krvni tlak, bolje izvajajo predpisano terapijo in manj obremenjujejo zdravstveno službo.

Zdravstvene delavce je potrebno motivirati za takšno delo in preoblikovati splošno mnenje prebivalstva, da bi odgovorneje skrbelo za lastno zdravje in zdravje celotne družbe. Izobraževanje v klubu naj bi pripomoglo k zavestnim vedenjskim spremembam in k navzemanju novih, bolj zdravih življenjskih navad.

Delo v klubu je uspešno, če smo uspeli prevzgojiti posameznika v odnosu in skrbi do lastnega zdravja.

Po petnajstih letih delovanja Kluba ugotavljamo, da doseženi rezultati v celoti opravičujejo naš obstoj. Strokovni vpliv zdravstvene stroke je v organiziranem skupinskem klubskem delu učinkovit. Le posebej bodo vrednote našega dela razvidne v dolgoročnih rezultatih, saj s klubskim delom prispevamo k prosvetljenstvu širše populacije, ko vzpodbujamo k bolj zdravemu načinu življenja.

Preprečevanje, zgodnje odkrivanje, zdravljenje in kontrola ljudi z zvišanim krvnim tlakom bo znižalo obolevnost in smrtnost zaradi the bolezni.