|
ODKRIVANJE,
ZDRAVLJENJE IN VODENJE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE V AMBULANTI
ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE
Alenka
Nadler žagar, Marjeta Kregar Jeranko, Mateja Bulc *
Definicija
Za zvišan krvni tlak po dogovoru označimo
vsak sistolični krvni tlak, višji od 140 mm Hg in/ali vsak
diastolični krvni tlak, višji od 90 mm Hg.
Za mejo so določili tisto vrednost krvnega
tlaka, nad katero učinkovito odkrivanje in zdravljenje dokazano
zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Tveganje za
nastanek bolezni srca in ožilja je namreč tesno povezano
tako z zvišanim sistoličnim kot z zvišanim diastoličnim
krvnim tlakom.
Epidemiologija
Prevalenca arterijske hipertenzije med
odraslimi je v večini dežel 15 do 30%. V Ljubljani je bila
leta 1985 incidenca krvnega tlaka, višjega od 140/90 mm
Hg, 18,9 % (Acc49), v reprezentativnem vzorcu odraslih Ljubljančanov
(CINDI, 1990/91) 39%, 1996/97 pa kar 50 %. Mejno AH so ugotovili
pri 20 % odraslih. (65 ZDL.)
AH je eden glavnih dejavnikov tveganja
za srčno žilne bolezni, ki predstavljajo vodilni vzrok
smrti v Sloveniji, 39% v letu 1997. (PLD Turk) oziroma 68
na 100.000 prebivalcev (l. 1995, IVZ)
Merjenje krvnega tlaka
Pomembno je natančno in pravilno merjenje
krvnega tlaka:
Priprava bolnika
trideset minut pred merjenjem naj ne kadi, ne pije
kave ali alkohola
pet minut pred merjenjem naj mirno sedi
merimo sede, roka naj bo podprta in v višini srca
Potrebujemo 1x letno umerjen aparat za merjenje KT (priporočamo
živosrebrni manometer) z ustrezno široko manšeto.
Merjenje:
hitrost spuščanja živosrebrnega stolpca naj bo 2 mm
(= črtica na skali) v sekundi
za diastolični krvni tlak upoštevamo peto fazo Korotkovih
tonov
merimo natančno, na 2 mm Hg (rezultat je vedno SODO
število)
Merimo dvakrat v presledku dveh minut, upoštevamo srednjo
vrednost.
Pri prvem pregledu merimo KT na obeh rokah, kasneje
na tisti roki, kjer je bil KT višji.
24 - URNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA
Poleg ambulantnega merjenja krvnega tlaka uporabljamo
tudi kontinuirano, 24-urno merjenje krvnega tlaka.
To preiskavo priporočamo pri:
nenavadni variabilnosti izmerjenih ambulantnih vrednosti
krvnega tlaka
zelo visokih ambulantno izmerjenih vrednostih krvnega
tlaka pri osebah, ki imajo sicer nizko celovito
ogroženost za bolezni srca in ožilja
sumu na hipotenzivne epizode
arterijski hipertenziji, rezistentni na zdravljenje
Diagnostika
DOLOČITEV STOPNJE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE
Kadar pri bolniku izmerimo krvni tlak višji
od 140/90 mm Hg, posumimo na zvišan krvni tlak. Bolnika
naročimo še vsaj dvakrat na kontrolno merjenje krvnega tlaka,
priporočamo pa, da takrat krvni tlak izmeri (tudi) medicinska
sestra.
Nato določimo stopnjo arterijske hipertenzije.
Klasifikacij je več. Navajamo najbolj uporabne:
| Razred |
VREDNOST KRVNEGA TLAKA (mmHg)
|
| Normalen |
do 139/89
|
| Mejno
zvišan |
140/90 do 159/94
|
| Zvišan
(arterijska hipertenzija) |
160/95 in več
|
Tabela 1: Klasifikacija višine
krvnega tlaka po Svetovni zdravstveni organizaciji
| |
SKT
|
|
DKT
|
| Normotenzija |
<140
|
in
|
<90
|
| Blaga
AH |
140 do 179
|
in/ ali
|
90 do 104
|
| Mejna
AH |
140 do 159
|
in /ali
|
90 do 94
|
| Zmerna
in huda AH |
180 ali več
|
in/ali
|
105 in več
|
Tabela 2: Razvrstitev hipertenzije
glede na višino krvnega tlaka
Najnovejša razdelitev, kot jo predlagata
Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodno združenje
za hipertenzijo, je še bolj natančna:
|
Kategorija
|
Sistolični krvni
tlak (mm Hg)
|
Diastolični krvni
tlak (mm Hg)
|
|
Optimalen krvni tlak
|
<120
|
<80
|
|
Normalen krvni tlak
|
<130
|
<85
|
|
Visoko normalen krvni tlak
|
130 - 139
|
85 - 89
|
|
Blaga arterijska hipertenzija (1.
stopnje)
Mejna
|
140 - 159
140 - 149
|
90 - 99
90 - 94
|
|
Zmerna arterijska hipertenzija (
2. stopnje )
|
160 - 179
|
100 - 109
|
|
Huda arterijska hipertenzija (3.
stopnje)
|
>180
|
>110
|
|
Izolirana sistolična arterijska hipertenzija
|
>140
|
<90
|
Tabela 3: Definicija in klasifikacija
arterijske hipertenzije glede na vrednosti krvnega tlaka
(po SZO/ISH 1999)
V primeru, da sta SKT in DKT v različnih
razredih, upoštevajmo višjo kategorijo!
OPREDELITEV ARTERIJSKE HIPERTENZIJE
Zaradi prognoze in zdravljenja je pomembno,
da ločimo, ali gre za primarno ali za sekundarno AH.
Primarna (esencialna) arterijska hipertenzija
Takih je 90% vseh arterijskih hipertenzij.
Tako imenujemo tista stanja, kjer neposrednega vzroka zvišanega
krvnega tlaka z nam dosegljivimi preiskavami ni moč opredeliti.
Sekundarna arterijska hipertenzija
obsega le 10% vseh arterijskih hipertenzij.
Zvišan krvni tlak je tedaj le posledica neke druge bolezni
ali stanja:
boleznih ledvic (5 % vseh) in ledvičnih žil
endokrinih boleznih
boleznih srca in ožilja
boleznih živčevja
po jemanju substanc in pri stanjih, ki višajo krvni
tlak
zdravila (oralna kontracepcijska sredstva, nesteroidni
antirevmatiki, netriciklični antidepresivi, antacidi,
simpatikomimetiki, anestetiki)
kofein, nikotin, alkohol
nosečnost
Za opredelitev primarne oziroma sekundarne
arterijske hipertenzije zadoščajo naslednje preiskave:
Minimalni diagnostični program za opredelitev AH
družinska in osebna anamneza
Posebej povprašamo o: AH, ICV, AMI, nenadni srčni
smrti (moški pred 55., ženske pred 65. letom starosti),
ugotavljamo morebitne napovedne dejavnike:
dosoljevanje hrane, prekomerno uživanje alkohola,
prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost
naredimo internistični klinični status in orientacijski
nevrološki pregled
naredimo ali napotimo na pregled očesnega ozadja
(za benigne spremembe očesnega ozadja opredelimo
stopnji I in II, za maligne pa stopnji III in IV)
osnovne laboratorijske preiskave :
pregled urina in sedimenta
hemogram
biokemične preiskave krvi
elektroliti
sečnina in kreatinin
urat
krvni sladkor
in EKG (12 odvodov).
Včasih pa je treba obseg preiskav razširiti
še z dopolnilnimi preiskavami:
Ultrazvok ledvic je smiseln tedaj,
kadar posumimo na ledvični vzrok AH ali okvaro ledvic kot
posledico zvišanega krvnega tlaka.
Ehokardiografija je smiselna pri
znakih hipertrofije levega prekata in pri sumu na obolenje
srčne mišice ali srčnih zaklopk.
Rentgenska preiskava pljuč in srca
je smiselna in potrebna ob kliničnih znakih srčnega popuščanja.
Dopolnilne preiskave nam dajo dobro informacijo
o prisotnosti in obsegu okvare tarčnih organov in arterijski
hipertenziji pridruženih bolezni.
UGOTAVLJANJE CELOTNE OGROŽENOSTI ZA RAZVOJ BOLEZNI SRCA
IN OŽILJA
Simptoma - zvišanega krvnega tlaka nikoli
ne smemo zdraviti izolirano. Ko bolezen ugotovimo in jo
opredelimo, moramo še pred zdravljenjem določiti, ali in
koliko je naš bolnik dejansko ogrožen.
Zato iščemo dejavnike tveganja za razvoj
bolezni srca in ožilja, ki so poleg zvišanega krvnega tlaka
še:
Glavni dejavniki tveganja
višina krvnega tlaka
moški : starost > 55 let
ženske: starost > 65 let
kajenje
zvišan celotni holesterol (> 6,5 mmol/l)
zvišan krvni sladkor,
družinska obremenjenost z obolenjem srca in ožilja
pred 55 oz 65 letom
Dodatni dejavniki tveganja
znižan HDL holesterol
zvišan LDL holesterol
mikroalbuminurija pri sladkorni bolezni
motena toleranca za glukozo
prekomerna telesna teža
telesna neaktivnost
Okvare tarčnih organov (OTO)
Hipertonik ima že klinično prisotno obolenje srca
in ožilja:
hipertrofija levega prekata
proteinurija, zvišan kreatinin v plazmi
arterioskleroza ( UZ ali rtg dokazani plaki)
maligne stopnje sprememb očesne mrežnice
Dodatne bolezni in stanja (DB)
Cerebrovaskularna bolezen (ishemični inzult, možganska
krvavitev, TIA)
Ishemična bolezen srca (AP, predhodni MI, koronarna
revaskularizacija)
Zastojno srčno popuščanje
Bolezni ledvic
Periferna arterijska žilna bolezen, anevrizma aorte
Hipertenzivna retinopatija ( maligno očesno ozadje)
| krvni
tlak (mmHg) |
tveganje
|
Tveganje
|
tveganje
|
| ostali
dejavniki tveganja |
blaga AH
140/90-159/99
|
zmerna AH
160/100-179/109
|
huda AH
>180/110
|
| brez
dejavnikov tveganja |
majhno
|
zmerno
|
visoko
|
| 1
- 2 dejavnika tveganja |
zmerno
|
zmerno
|
zelo visoko
|
| 3
ali več dejavnikov tveganja |
visoko
|
visoko
|
zelo visoko
|
| druge
bolezni in stanja |
zelo visoko
|
zelo visoko
|
zelo visoko
|
Tabela 4. Nivoji tveganja
ZDRAVLJENJE
Zdravljenje je VSELEJ nefarmakološko, tj.
zdravljenje brez zdravil, po potrebi pa tudi zdravljenje
z zdravili (farmakološko).
NEFARMAKOLOŠKI UKREPI
Hipertoniku vselej svetujemo zdrav način
življenja, zdrav življenjski slog:
Normalizacijo telesne teže
Indeks telesne mase naj ne presega 25 kg/m2
Razmerje pas/boki naj bo pod 80 cm
Omejen vnos soli
Priporočena količina ne presega 5 g kuhinjske
soli na dan.
Redno telesno dejavnost
Hipertonik naj bo redno, to je vsaj 2 do
3 dni v tednu po 20 minut do pol ure aktiven tako intenzivno,
da se bo zadihal ali znojil. Zanj so primerne vse oblike
aerobne telesne vadbe, zlasti pa še živahna hoja, umirjen
tek, plavanje, tek na smučeh, ples in podobno.
Omejitev alkohola na 1 enoto dnevno, ob hrani.
1 enota je 8 do 10 g čistega alkohola,
kar je 1 malo pivo ali 1 deciliter vina ali 1 malo šilce
žgane pijače.
Življenje brez cigarete
Pravilno prehrano,
kjer poleg alkohola in soli omejujemo tudi
nasičene maščobe, holesterol in koncentrirane sladkorje.
Zdravljenje z zdravili
Odločitev za zdravljenje z zdravili temelji
ne le na višini KT, ampak tudi na morebitnih okvarah tarčnih
organov in zlasti na oceni celovite ogroženosti za razvoj
bolezni srca in ožilja.
Pri izbiri zdravila upoštevamo:
vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka
starost bolnika
prisotnost drugih dejavnikov tveganja za bolezni srca
in ožilja
družinsko anamnezo o boleznih srca in ožilja
morebitne okvare tarčnih organov
sočasno sladkorno bolezen
druge spremljajoče bolezni in zdravila, ki jih bolnik
jemlje
predvideno kakovost življenja po uvedbi zdravljenja
možne pričakovane neželene učinke zdravila
farmakološke lastnosti zdravila in
ceno.
Skupine antihipertenzivnih
zdravil:
antagonisti kalcijevih kanalov
zaviralci konvertaze in angiotenzinskih receptorjev
blokatorji adrenergičnih receptorjev beta
blokatorji adrenergičnih receptorjev alfa
diuretiki
kombinacije
Zdravljenje začnemo vedno z monoterapijo,
izberemo le eno zdravilo iz katerekoli skupine, (po
kriterijih iz točke A) in jo počasi večamo do maksimalnega
smiselnega odmerka. Če s tem odmerkom zdravila ne dosežemo
ciljnega krvnega tlaka, izberemo drugo zdravilo, po potrebi
pa tudi tretje zdravilo v monoterapiji. Le pri terapevtsko
odpornih oblikah arterijske hipertenzije se odločamo za
kombinacijo dveh, redkeje treh ali več zdravil. V teh primerih
so smiselne tudi fiksne kombinacije.
Vse skupine zdravil povprečno približno
enako znižajo krvni tlak. Izbira zdravila je zato strogo
individualna. Zdravnik naj na osnovi poznavanja zdravila
in bolnika ter njegovega načina življenja izbere optimalno
zdravilo ali kombinacijo zdravil.
Splošna načela:
začnemo z nizkimi odmerki
uporabljamo dolgo delujoča zdravila (le en ali največ
dva dnevna odmerka)
postopno znižujemo krvni tlak z večanjem odmerka (ŻtitriramoR
zdravilo)
postopno uvajamo nova zdravila (prepoznavanje stranskih
učinkov)
upoštevamo interakcije zdravil
spoznamo farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravil
Priporočajo kombinacije:
ACE inhibitor in diuretik
Beta blokator in diuretik
Kalcijev antagonist in ACE inhibitor
Kalcijev antagonist in beta blokator
Alfa in beta blokator
Odsvetujejo kombinacije:
Verapamil in beta blokator (škodljivo!)
Beta blokator in ACE inhibitor
Zdravila iz iste skupine
Cilji zdravljenja
Naš cilj je tisto največje znižanje krvnega
tlaka, ki ga bolnik še dobro prenaša.
Splošno pravilo: ciljni krvni tlak <140/90 mmHg.
Za nekatere skupine hipertonikov pa veljajo
posebna merila:
Mladi bolniki in blaga hipertenzija <120 -130/85
mm Hg
Bolnik s sladkorno boleznijo, ledvično odpovedjo: <130/85
mm Hg
Bolniki, starejši od 65 let : <160/90mm Hg
Zvišanega krvnega tlaka po 85. letu ne zdravimo, če
ni bolnik poleg hipertenzije še dodatno ogrožen zaradi
bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, itd.
Možni vzroki neuspeha pri zdravljenju (ŻrefraktarneR arterijske
hipertenzije)
sekundarna arterijska hipertenzija
bolnik ne sodeluje
sočasno jemanje zdravil, ki višajo krvni tlak (NSA)
bolnik ne živi zdravo (telesna teža, alkohol)
volumska obremenitev srca (neustrezna diuretična terapija,
napredujoča ledvična bolezen, dosoljevanje)
iatrogena arterijska hipertenzija: neustrezna manšeta,
hipertenzija bele halje
Prilagamo algoritem ukrepanja pri bolniku, ki smo mu izmerili
zvišan krvni tlak (po SZO - ISH, 1999).
Začetek zdravljenja
KT : krvni tlak,
DT: dejavniki tveganja
VODENJE HIPERTONIKA
Prva kontrola po uvedbi zdravljenja
naj bo v naslednjem mesecu. Tedaj ocenjujemo učinek
in ustreznost zdravila, bolnikovo sodelovanje in morebitne
stranske učinke.
O nadaljnjih kontrolnih pregledih se
odločamo glede urejenosti arterijske hipertenzije (višino
krvnega tlaka) in celotno zdravstveno stanje bolnika
(okvare tarčnih organov, dejavniki tveganja in vrednosti
laboratorijskih meritev).
Večinoma zadostuje kontrolni pregled na 3 do 6 mesecev,
če je krvni tlak zadovoljivo urejen.
Enkrat letno moramo vsakega hipertonika
pregledati, ponoviti osnovne laboratorijske preiskave
(natrij, kalij, kreatinin in sečnina, urat, krvni sladkor,
urin), EKG in pregled očesnega ozadja. Vsakič aktivno
iščemo dejavnike tveganja in ponovno presojamo celovito
ogroženost bolnika.
Včasih so potrebne pogostejše laboratorijske
kontrole, na primer kontrola kalija pri zdravljenju
s diuretiki in ACE inhibitorji, kontrola krvnega sladkorja
pri jemanju tiazidnih diuretikov, kontrola kreatinina
pri uvajanju ACE inhibitorjev...)
Ureditev KT, vzdrževanje in kontrole
|
začetek zdravljenja
|
| dosežen
ciljni KT |
neurejen
KT |
neželeni
stranski učinki |
| visoko
+ zelo visoko tveganje |
zmerno
+ nizko tveganje |
ni
učinka:
menjava zdravila,
kombinacije
|
zmanjšaj
odmerek ali zamenjaj zdravilo, |
| kontrola
na 3 mes. |
kontrola
na 6 mes. |
delni
učinek:
večaj odmerek, menjaj zdravilo, kombinacije
|
zmanjšaj
odmerek ali kombinacija |
| sledi
KT in DT |
sledi
KT in DT |
zdrav
način življenja! |
|
| zdrav
način življenja! |
zdrav
način življenja! |
|
|
| |
|
| |
|
Slika 2. Vodenje hipertonika
Nujna stanja Z ZVIćANIM KRVNIM TLAKOM
Izjemno nujna stanja
so tista, pri katerih je potrebno takojšnje
znižanje krvnega tlaka s parenteralnimi odmerki antihipertenzivov:
hipertenzivna encefalopatija
AH in akutna levostranska srčna odpoved (pljučni edem)
AH in AMI
disekcija aorte
AH in ishemična možganska kap
AH in intrakranialna/subarahnoidalna krvavitev
kateholaminska kriza
eklampsija
AH in akutna ledvična odpoved
Nujna stanja
so tista, pri katerih je potrebno krvni
tlak znižati v nekaj urah s peroralnim zdravljenjem:
maligna hipertenzija (brez encefalopatije)
AH ob operaciji
preeklampsija
AH ob presaditvi ledvic
Nujna medicinska pomoč pri bolniku v izjemno
nujnih stanjih predstavlja zdravljenje spremljajočih stanj,
pri hipertenzivni encefalopatiji pa znižujemo krvni tlak
z ACE inhibitorjem. Tak bolnik sodi na intenzivno
enoto.
Arterijska Hipertenzija v nosečnosti
Definiramo jo kot zvišanje krvnega tlaka
nad normalo (> 140/90 mmHg) ali kot zvečanje sistoličnega
krvnega tlaka za več kot 25 in diastoličnega za več kot
15 mmHg po koncepciji.
Delimo jo na :
kronično (esencialno ali sekundarno),
novo nastalo (eklampsija ali gestacijska hipertenzija)
in
preeklampsijo pri že znani hipertoničarki.
Zdravljenje je nujno pri vrednostih krvnega
tlaka 170/110 mm Hg in več, uporabljamo pa nifedipin, labetalol
in prazozim, saj alfa-metil dope na našem tržišču žal ni
več. Izogibamo se ACE inhibitorjev in diuretikov (1).
NAPOTITEV K DRUGEMU SPECIALISTU
je indicirana pri:
sekundarnih hipertenzijah,
maligni hipertenziji,
terapevtsko rezistentni arterijski hipertenziji, ki je
ne moremo zadovoljivo urediti sami,
nujnih stanjih.
DELOVNA SPOSOBNOST HIPERTENZIVNEGA BOLNIKA
O delazmožnosti hipertonika se mora odločati
njegov družinski zdravnik, včasih šele po posvetu z drugim
specialistom. Pri odločanju upoštevamo bolnikovo zdravstveno
stanje, urejenost krvnega tlaka, prizadetost tarčnih organov,
morebitne stranske učinke zdravil, pridružene bolezni, pa
tudi njegovo celotno ogroženost. Poznati moramo pa tudi
bolnikovo delo in obremenitve na delovnem mestu. Zato je
presoja vselej zahtevna in strogo individualna.
Kratka navodila
Presejanje
Enkrat letno izmeri vsakemu obiskovalcu ambulante krvni
tlak.
Zvišan krvni tlak?
|
Kategorija
|
Sistolični krvni
tlak (mm Hg)
|
Diastolični krvni
tlak (mm Hg)
|
|
Optimalen krvni tlak
|
<120
|
<80
|
|
Normalen krvni tlak
|
<130
|
<85
|
|
Visoko normalen krvni tlak
|
130 - 139
|
85 - 89
|
|
Blaga arterijska hipertenzija (1.
stopnje)
Mejna
|
140 - 159
140 - 149
|
90 - 99
90 - 94
|
|
Zmerna arterijska hipertenzija (
2. stopnje )
|
160 - 179
|
100 - 109
|
|
Huda arterijska hipertenzija (3.
stopnje)
|
>180
|
>110
|
|
Izolirana sistolična arterijska hipertenzija
|
>140
|
<90
|
V primeru, da sta SKT in DKT v različnih
razredih, upoštevajmo višjo kategorijo!
Tabela 2. Definicija in klasifikacija
arterijske hipertenzije glede na vrednosti krvnega tlaka
(po SZO/ISH 1999)
Opredelitev arterijske hipertenzije
primarna ?
sekundarna AH ?
družinska in osebna anamneza: AH, ICV, AMI, nenadna
srčna smrt (moški pred 55., ženske pred 65. letom starosti),
prisotnost napovednih dejavnikov: prekomerno uživanje
soli, alkohola, prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost,
klinični pregled z osnovnim nevrološkim pregledom,
pregled očesnega ozadja,
laboratorijske preiskave: pregled urina in sedimenta,
hemogram, elektroliti, sečnina in kreatinin, urat, krvni
sladkor,
EKG
Ocenjevanje koronarne ogroženosti
Glavni dejavniki tveganja
višina krvnega tlaka
moški: starost > 55 let
ženske: starost > 65 let
kajenje
zvišan celotni holesterol (> 6,5 mmol/l)/l)
zvišan krvni sladkor,
družinska obremenjenost
Dodatni dejavniki tveganja
znižan HDL holesterol
zvišan LDL holesterol
mikroalbuminurija
motena toleranca za glukozo
prekomerna telesna teža
telesna neaktivnost
Okvare tarčnih organov
hipertrofija levega prekata
proteinurija, zvišan kreatinin v plazmi
arterioskleroza
maligne stopnje sprememb očesne mrežnice
?. Dodatne bolezni in stanja
cerebrovaskularna bolezen
ishemična bolezen srca
zastojno srčno popuščanje
bolezni ledvic
periferma arterijska žilna bolezen, anevrizma aorte
hipertenzivna retinopatija
Zdravljenje
brez zdravil
normalna telesna teža
omejen vnos soli na 5 g NaCl /dan.
redna telesna dejavnost
omejitev alkohola (1 enota dnevno, ob hrani)
z zdravili
antagonisti kalcijevih kanalov
zaviralci konvertaze in angiotenzinskih receptorjev
blokatorji adrenergičnih receptorjev beta
blokatorji adrenergičnih receptorjev alfa
diuretiki
Ukrepanje pri zvišanem krvnem tlaku (JNC VI)
|
Izhodiščni KT (mmhg)
|
Pristop k obravnavi bolnika
|
|
SKT
|
DKT
|
Ukrep
|
|
< 130
|
< 85
|
kontrola v 2 letih
|
|
130 - 139
|
85 - 89
|
kontrola v 1 letu
|
|
140 - 159
|
90 - 99
|
potrdi v 2 mesecih
|
|
160 - 179
|
100 - 109
|
obravnavaj in zdravi v 1 mesecu
|
|
180 - 209
|
105 - 119
|
uvedi zdravilo v 1 tednu
|
|
> 210
|
> 120
|
uvedi zdravilo takoj
|
Vodenje in kontrole
Prva kontrola v enem mesecu.
Kontrolni pregledi na 3 do 6 mesecev, če je krvni tlak
urejen.
Enkrat letno: klinični pregled, laboratorijske preiskave,
EKG in očesno ozadje.
|
začetek zdravljenja
|
| dosežen
ciljni KT |
neurejen
KT |
neželeni
stranski učinki |
| visoko
+ zelo visoko tveganje |
zmerno
+ nizko tveganje |
ni
učinka:
menjava zdravila,
kombinacije
|
zmanjšaj
odmerek ali zamenjaj zdravilo, |
| kontrola
na 3 mes. |
kontrola
na 6 mes. |
delni
učinek:
večaj odmerek, menjaj zdravilo, kombinacije
|
zmanjšaj
odmerek ali kombinacija |
| sledi
KT in DT |
sledi
KT in DT |
zdrav
način življenja! |
|
| zdrav
način življenja! |
zdrav
način življenja! |
|
|
| |
|
| |
|
Slika 2. Vodenje hipertonika
Ureditev KT, vzdrževanje in kontrole
Algoritem ukrepanja ob zvišanem krvnem tlaku glede na koronarno
ogroženost
(= CO)
Literatura:
World Health Organisation - International Society of
Hypertension Guidelines for the Management of Hypertension.
J Hypertens 1999; 17: 151 - 183
Dobovišek J, R. Accetto. Arterijska hipertenzija. Sekcija
za arterijsko hipertenzijo SZD. Lek. Ljubljana: 1998.
Accetto R. Primarna in sekundarna preventiva arterijske
hipertenzije. 4 Krkini rehabilitacijski dnevi, Otočec,
1998. 23 - 27
Bulc M. Primarna preventiva v družinski medicini. Preventiva
v družinski medicini. Zbornik 13. učnih delavnic za zdravnike
družinske medicine. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino
SYD, 1996. 1 - 6
Bulc M. Preprečevanje bolezni srca in ožilja v ambulanti
družinske/družinske medicine. Krkini rehabilitacijski
dnevi. Otočec: Krka, 1998; 35 - 42.
Preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Priročnik.
CINDI Slovenija.
Preventiva v osnovnem zdravstvu, Priporočila za prakso.
Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija, 1998
Žemva A. Farmakoterapija arterijske hipertenzije. Krka.
Novo mesto: 1993.
Bulc M. Vodenje arterijske hipertenzije v starosti. Zdrav
Var 1997; 36: 333 - 44.
Svetovna zdravstvena organizacija. Evropski urad. Preventiva
v osnovnem zdravstvu. Ljubljana: CINDI Slovenija, Zdravstveni
dom Ljubljana, 1998; 61 - 75, 139 - 154.
Bulc M. Zvišan krvni tlak ali hipertenzija. Vita 1998;
14: 10-1.
Bulc M. Vodenje arterijske hipertenzije. Kardiovaskularna
obolenja. Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanje
zdravil: 1998; 35 - 48.
The sixth report of the Joint National Comitee on Prevention,
Detection, Evaluation and Treatment of High Blood Pressure.
1997: NIH Publication No. 98-4080
Moravec Berger D. Epidemiologija bolezni obtočil v svetu
in pri nas. 4. Krkini rehabilitacijski dnevi, Otočec,
1998. 7 - 22
Barbič -Žagar B, Oblak D. Vloga zdravil pri preprečevanju
bolezni srca in ožilja. 4 Krkini rehabilitacijski dnevi,
Otočec 1998, 53 - 60
A British Cardiac Society survey of potential for the
secondary prevetion of coronary disease: ASPIRE (Action
on Secondary Prevetion through Intervention to Reduce
Events). Heart 1996; 75: 334_342
Turk J. Introduction to the prevention of coronary artery
disease. Proc 29th J. Plečnik, 1998, 415-422
Fras Z. Life style in prevention of coronary artery disease.
Proc 29th J. Plečnik, 1998, 423 - 443
|
|
