Zdruzenje zdravnikov druzinske medicine Slovenije
<< K 9 15 [21] 37 41 49 63 69 77 83 >>

*

-

 

ODKRIVANJE, ZDRAVLJENJE IN VODENJE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE V AMBULANTI ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

Alenka Nadler žagar, Marjeta Kregar Jeranko, Mateja Bulc *

Definicija

Za zvišan krvni tlak po dogovoru označimo vsak sistolični krvni tlak, višji od 140 mm Hg in/ali vsak diastolični krvni tlak, višji od 90 mm Hg.

Za mejo so določili tisto vrednost krvnega tlaka, nad katero učinkovito odkrivanje in zdravljenje dokazano zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja je namreč tesno povezano tako z zvišanim sistoličnim kot z zvišanim diastoličnim krvnim tlakom.

Epidemiologija

Prevalenca arterijske hipertenzije med odraslimi je v večini dežel 15 do 30%. V Ljubljani je bila leta 1985 incidenca krvnega tlaka, višjega od 140/90 mm Hg, 18,9 % (Acc49), v reprezentativnem vzorcu odraslih Ljubljančanov (CINDI, 1990/91) 39%, 1996/97 pa kar 50 %. Mejno AH so ugotovili pri 20 % odraslih. (65 ZDL.)

AH je eden glavnih dejavnikov tveganja za srčno žilne bolezni, ki predstavljajo vodilni vzrok smrti v Sloveniji, 39% v letu 1997. (PLD Turk) oziroma 68 na 100.000 prebivalcev (l. 1995, IVZ)

Merjenje krvnega tlaka

Pomembno je natančno in pravilno merjenje krvnega tlaka:

Priprava bolnika

trideset minut pred merjenjem naj ne kadi, ne pije kave ali alkohola

pet minut pred merjenjem naj mirno sedi

merimo sede, roka naj bo podprta in v višini srca

Potrebujemo 1x letno umerjen aparat za merjenje KT (priporočamo živosrebrni manometer) z ustrezno široko manšeto.

Merjenje:

hitrost spuščanja živosrebrnega stolpca naj bo 2 mm (= črtica na skali) v sekundi

za diastolični krvni tlak upoštevamo peto fazo Korotkovih tonov

merimo natančno, na 2 mm Hg (rezultat je vedno SODO število)

Merimo dvakrat v presledku dveh minut, upoštevamo srednjo vrednost.

Pri prvem pregledu merimo KT na obeh rokah, kasneje na tisti roki, kjer je bil KT višji.

24 - URNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA

Poleg ambulantnega merjenja krvnega tlaka uporabljamo tudi kontinuirano, 24-urno merjenje krvnega tlaka. To preiskavo priporočamo pri:

nenavadni variabilnosti izmerjenih ambulantnih vrednosti krvnega tlaka

zelo visokih ambulantno izmerjenih vrednostih krvnega tlaka pri osebah, ki imajo sicer nizko celovito ogroženost za bolezni srca in ožilja

sumu na hipotenzivne epizode

arterijski hipertenziji, rezistentni na zdravljenje

Diagnostika

DOLOČITEV STOPNJE ARTERIJSKE HIPERTENZIJE

Kadar pri bolniku izmerimo krvni tlak višji od 140/90 mm Hg, posumimo na zvišan krvni tlak. Bolnika naročimo še vsaj dvakrat na kontrolno merjenje krvnega tlaka, priporočamo pa, da takrat krvni tlak izmeri (tudi) medicinska sestra.

Nato določimo stopnjo arterijske hipertenzije. Klasifikacij je več. Navajamo najbolj uporabne:

Razred

VREDNOST KRVNEGA TLAKA (mmHg)

Normalen

do 139/89

Mejno zvišan

140/90 do 159/94

Zvišan (arterijska hipertenzija)

160/95 in več

Tabela 1: Klasifikacija višine krvnega tlaka po Svetovni zdravstveni organizaciji

 

SKT

 

DKT

Normotenzija

<140

in

<90

Blaga AH

140 do 179

in/ ali

90 do 104

Mejna AH

140 do 159

in /ali

90 do 94

Zmerna in huda AH

180 ali več

in/ali

105 in več

Tabela 2: Razvrstitev hipertenzije glede na višino krvnega tlaka

Najnovejša razdelitev, kot jo predlagata Svetovna zdravstvena organizacija in Mednarodno združenje za hipertenzijo, je še bolj natančna:

Kategorija

Sistolični krvni

tlak (mm Hg)

Diastolični krvni

tlak (mm Hg)

Optimalen krvni tlak

<120

<80

Normalen krvni tlak

<130

<85

Visoko normalen krvni tlak

130 - 139

85 - 89

Blaga arterijska hipertenzija (1. stopnje)

Mejna

140 - 159

140 - 149

90 - 99

90 - 94

Zmerna arterijska hipertenzija ( 2. stopnje )

160 - 179

100 - 109

Huda arterijska hipertenzija (3. stopnje)

>180

>110

Izolirana sistolična arterijska hipertenzija

>140

<90

Tabela 3: Definicija in klasifikacija arterijske hipertenzije glede na vrednosti krvnega tlaka (po SZO/ISH 1999)

V primeru, da sta SKT in DKT v različnih razredih, upoštevajmo višjo kategorijo!

OPREDELITEV ARTERIJSKE HIPERTENZIJE

Zaradi prognoze in zdravljenja je pomembno, da ločimo, ali gre za primarno ali za sekundarno AH.

Primarna (esencialna) arterijska hipertenzija

Takih je 90% vseh arterijskih hipertenzij. Tako imenujemo tista stanja, kjer neposrednega vzroka zvišanega krvnega tlaka z nam dosegljivimi preiskavami ni moč opredeliti.

Sekundarna arterijska hipertenzija

obsega le 10% vseh arterijskih hipertenzij. Zvišan krvni tlak je tedaj le posledica neke druge bolezni ali stanja:

boleznih ledvic (5 % vseh) in ledvičnih žil

endokrinih boleznih

boleznih srca in ožilja

boleznih živčevja

po jemanju substanc in pri stanjih, ki višajo krvni tlak

zdravila (oralna kontracepcijska sredstva, nesteroidni antirevmatiki, netriciklični antidepresivi, antacidi, simpatikomimetiki, anestetiki)

kofein, nikotin, alkohol

nosečnost

Za opredelitev primarne oziroma sekundarne arterijske hipertenzije zadoščajo naslednje preiskave:

Minimalni diagnostični program za opredelitev AH

družinska in osebna anamneza
P
osebej povprašamo o: AH, ICV, AMI, nenadni srčni smrti (moški pred 55., ženske pred 65. letom starosti),

ugotavljamo morebitne napovedne dejavnike:
dosoljevanje hrane, prekomerno uživanje alkohola, prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost

naredimo internistični klinični status in orientacijski nevrološki pregled

naredimo ali napotimo na pregled očesnega ozadja
(za benigne spremembe očesnega ozadja opredelimo stopnji I in II, za maligne pa stopnji III in IV)

osnovne laboratorijske preiskave :

pregled urina in sedimenta

hemogram

biokemične preiskave krvi

elektroliti

sečnina in kreatinin

urat

krvni sladkor

in EKG (12 odvodov).

Včasih pa je treba obseg preiskav razširiti še z dopolnilnimi preiskavami:

Ultrazvok ledvic je smiseln tedaj, kadar posumimo na ledvični vzrok AH ali okvaro ledvic kot posledico zvišanega krvnega tlaka.

Ehokardiografija je smiselna pri znakih hipertrofije levega prekata in pri sumu na obolenje srčne mišice ali srčnih zaklopk.

Rentgenska preiskava pljuč in srca je smiselna in potrebna ob kliničnih znakih srčnega popuščanja.

Dopolnilne preiskave nam dajo dobro informacijo o prisotnosti in obsegu okvare tarčnih organov in arterijski hipertenziji pridruženih bolezni.

UGOTAVLJANJE CELOTNE OGROŽENOSTI ZA RAZVOJ BOLEZNI SRCA IN OŽILJA

Simptoma - zvišanega krvnega tlaka nikoli ne smemo zdraviti izolirano. Ko bolezen ugotovimo in jo opredelimo, moramo še pred zdravljenjem določiti, ali in koliko je naš bolnik dejansko ogrožen.

Zato iščemo dejavnike tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, ki so poleg zvišanega krvnega tlaka še:

Glavni dejavniki tveganja

višina krvnega tlaka

moški : starost > 55 let

ženske: starost > 65 let

kajenje

zvišan celotni holesterol (> 6,5 mmol/l)

zvišan krvni sladkor,

družinska obremenjenost z obolenjem srca in ožilja pred 55 oz 65 letom

Dodatni dejavniki tveganja

znižan HDL holesterol

zvišan LDL holesterol

mikroalbuminurija pri sladkorni bolezni

motena toleranca za glukozo

prekomerna telesna teža

telesna neaktivnost

Okvare tarčnih organov (OTO)
Hipertonik ima že klinično prisotno obolenje srca in ožilja:

hipertrofija levega prekata

proteinurija, zvišan kreatinin v plazmi

arterioskleroza ( UZ ali rtg dokazani plaki)

maligne stopnje sprememb očesne mrežnice

Dodatne bolezni in stanja (DB)

Cerebrovaskularna bolezen (ishemični inzult, možganska krvavitev, TIA)

Ishemična bolezen srca (AP, predhodni MI, koronarna revaskularizacija)

Zastojno srčno popuščanje

Bolezni ledvic

Periferna arterijska žilna bolezen, anevrizma aorte

Hipertenzivna retinopatija ( maligno očesno ozadje)

krvni tlak (mmHg)

tveganje

Tveganje

tveganje

ostali dejavniki tveganja

blaga AH

140/90-159/99

zmerna AH

160/100-179/109

huda AH

>180/110

brez dejavnikov tveganja

majhno

zmerno

visoko

1 - 2 dejavnika tveganja

zmerno

zmerno

zelo visoko

3 ali več dejavnikov tveganja

visoko

visoko

zelo visoko

druge bolezni in stanja

zelo visoko

zelo visoko

zelo visoko

Tabela 4. Nivoji tveganja

ZDRAVLJENJE

Zdravljenje je VSELEJ nefarmakološko, tj. zdravljenje brez zdravil, po potrebi pa tudi zdravljenje z zdravili (farmakološko).

NEFARMAKOLOŠKI UKREPI

Hipertoniku vselej svetujemo zdrav način življenja, zdrav življenjski slog:

Normalizacijo telesne teže

Indeks telesne mase naj ne presega 25 kg/m2

Razmerje pas/boki naj bo pod 80 cm

Omejen vnos soli

Priporočena količina ne presega 5 g kuhinjske soli na dan.

Redno telesno dejavnost

Hipertonik naj bo redno, to je vsaj 2 do 3 dni v tednu po 20 minut do pol ure aktiven tako intenzivno, da se bo zadihal ali znojil. Zanj so primerne vse oblike aerobne telesne vadbe, zlasti pa še živahna hoja, umirjen tek, plavanje, tek na smučeh, ples in podobno.

Omejitev alkohola na 1 enoto dnevno, ob hrani.

1 enota je 8 do 10 g čistega alkohola, kar je 1 malo pivo ali 1 deciliter vina ali 1 malo šilce žgane pijače.

Življenje brez cigarete

Pravilno prehrano,

kjer poleg alkohola in soli omejujemo tudi nasičene maščobe, holesterol in koncentrirane sladkorje.

Zdravljenje z zdravili

Odločitev za zdravljenje z zdravili temelji ne le na višini KT, ampak tudi na morebitnih okvarah tarčnih organov in zlasti na oceni celovite ogroženosti za razvoj bolezni srca in ožilja.

Pri izbiri zdravila upoštevamo:

vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka

starost bolnika

prisotnost drugih dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja

družinsko anamnezo o boleznih srca in ožilja

morebitne okvare tarčnih organov

sočasno sladkorno bolezen

druge spremljajoče bolezni in zdravila, ki jih bolnik jemlje

predvideno kakovost življenja po uvedbi zdravljenja

možne pričakovane neželene učinke zdravila

farmakološke lastnosti zdravila in

ceno.

Skupine antihipertenzivnih zdravil:

antagonisti kalcijevih kanalov

zaviralci konvertaze in angiotenzinskih receptorjev

blokatorji adrenergičnih receptorjev beta

blokatorji adrenergičnih receptorjev alfa

diuretiki

kombinacije

Zdravljenje začnemo vedno z monoterapijo, izberemo le eno zdravilo iz katerekoli skupine, (po kriterijih iz točke A) in jo počasi večamo do maksimalnega smiselnega odmerka. Če s tem odmerkom zdravila ne dosežemo ciljnega krvnega tlaka, izberemo drugo zdravilo, po potrebi pa tudi tretje zdravilo v monoterapiji. Le pri terapevtsko odpornih oblikah arterijske hipertenzije se odločamo za kombinacijo dveh, redkeje treh ali več zdravil. V teh primerih so smiselne tudi fiksne kombinacije.

Vse skupine zdravil povprečno približno enako znižajo krvni tlak. Izbira zdravila je zato strogo individualna. Zdravnik naj na osnovi poznavanja zdravila in bolnika ter njegovega načina življenja izbere optimalno zdravilo ali kombinacijo zdravil.

Splošna načela:

začnemo z nizkimi odmerki

uporabljamo dolgo delujoča zdravila (le en ali največ dva dnevna odmerka)

postopno znižujemo krvni tlak z večanjem odmerka (ŻtitriramoR zdravilo)

postopno uvajamo nova zdravila (prepoznavanje stranskih učinkov)

upoštevamo interakcije zdravil

spoznamo farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravil

Priporočajo kombinacije:

ACE inhibitor in diuretik

Beta blokator in diuretik

Kalcijev antagonist in ACE inhibitor

Kalcijev antagonist in beta blokator

Alfa in beta blokator

Odsvetujejo kombinacije:

Verapamil in beta blokator (škodljivo!)

Beta blokator in ACE inhibitor

Zdravila iz iste skupine

Cilji zdravljenja

Naš cilj je tisto največje znižanje krvnega tlaka, ki ga bolnik še dobro prenaša.

Splošno pravilo: ciljni krvni tlak <140/90 mmHg.

Za nekatere skupine hipertonikov pa veljajo posebna merila:

Mladi bolniki in blaga hipertenzija <120 -130/85 mm Hg

Bolnik s sladkorno boleznijo, ledvično odpovedjo: <130/85 mm Hg

Bolniki, starejši od 65 let : <160/90mm Hg

Zvišanega krvnega tlaka po 85. letu ne zdravimo, če ni bolnik poleg hipertenzije še dodatno ogrožen zaradi bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, itd.

Možni vzroki neuspeha pri zdravljenju (ŻrefraktarneR arterijske hipertenzije)

sekundarna arterijska hipertenzija

bolnik ne sodeluje

sočasno jemanje zdravil, ki višajo krvni tlak (NSA)

bolnik ne živi zdravo (telesna teža, alkohol)

volumska obremenitev srca (neustrezna diuretična terapija, napredujoča ledvična bolezen, dosoljevanje)

iatrogena arterijska hipertenzija: neustrezna manšeta, hipertenzija bele halje

Prilagamo algoritem ukrepanja pri bolniku, ki smo mu izmerili zvišan krvni tlak (po SZO - ISH, 1999).

Začetek zdravljenja

KT : krvni tlak, DT: dejavniki tveganja

 

VODENJE HIPERTONIKA

Prva kontrola po uvedbi zdravljenja naj bo v naslednjem mesecu. Tedaj ocenjujemo učinek in ustreznost zdravila, bolnikovo sodelovanje in morebitne stranske učinke.

O nadaljnjih kontrolnih pregledih se odločamo glede urejenosti arterijske hipertenzije (višino krvnega tlaka) in celotno zdravstveno stanje bolnika (okvare tarčnih organov, dejavniki tveganja in vrednosti laboratorijskih meritev).
Večinoma zadostuje kontrolni pregled na 3 do 6 mesecev, če je krvni tlak zadovoljivo urejen.

Enkrat letno moramo vsakega hipertonika pregledati, ponoviti osnovne laboratorijske preiskave (natrij, kalij, kreatinin in sečnina, urat, krvni sladkor, urin), EKG in pregled očesnega ozadja. Vsakič aktivno iščemo dejavnike tveganja in ponovno presojamo celovito ogroženost bolnika.

Včasih so potrebne pogostejše laboratorijske kontrole, na primer kontrola kalija pri zdravljenju s diuretiki in ACE inhibitorji, kontrola krvnega sladkorja pri jemanju tiazidnih diuretikov, kontrola kreatinina pri uvajanju ACE inhibitorjev...)

Ureditev KT, vzdrževanje in kontrole

začetek zdravljenja

dosežen ciljni KT neurejen KT neželeni stranski učinki
visoko + zelo visoko tveganje zmerno + nizko tveganje ni učinka:

menjava zdravila,

kombinacije

zmanjšaj odmerek ali zamenjaj zdravilo,
kontrola na 3 mes. kontrola na 6 mes. delni učinek:

večaj odmerek, menjaj zdravilo, kombinacije

zmanjšaj odmerek ali kombinacija
sledi KT in DT sledi KT in DT zdrav način življenja!  
zdrav način življenja! zdrav način življenja!    
   
   

Slika 2. Vodenje hipertonika

Nujna stanja Z ZVIćANIM KRVNIM TLAKOM

Izjemno nujna stanja

so tista, pri katerih je potrebno takojšnje znižanje krvnega tlaka s parenteralnimi odmerki antihipertenzivov:

hipertenzivna encefalopatija

AH in akutna levostranska srčna odpoved (pljučni edem)

AH in AMI

disekcija aorte

AH in ishemična možganska kap

AH in intrakranialna/subarahnoidalna krvavitev

kateholaminska kriza

eklampsija

AH in akutna ledvična odpoved

Nujna stanja

so tista, pri katerih je potrebno krvni tlak znižati v nekaj urah s peroralnim zdravljenjem:

maligna hipertenzija (brez encefalopatije)

AH ob operaciji

preeklampsija

AH ob presaditvi ledvic

Nujna medicinska pomoč pri bolniku v izjemno nujnih stanjih predstavlja zdravljenje spremljajočih stanj, pri hipertenzivni encefalopatiji pa znižujemo krvni tlak z ACE inhibitorjem. Tak bolnik sodi na intenzivno enoto.

Arterijska Hipertenzija v nosečnosti

Definiramo jo kot zvišanje krvnega tlaka nad normalo (> 140/90 mmHg) ali kot zvečanje sistoličnega krvnega tlaka za več kot 25 in diastoličnega za več kot 15 mmHg po koncepciji.

Delimo jo na :

kronično (esencialno ali sekundarno),

novo nastalo (eklampsija ali gestacijska hipertenzija) in

preeklampsijo pri že znani hipertoničarki.

Zdravljenje je nujno pri vrednostih krvnega tlaka 170/110 mm Hg in več, uporabljamo pa nifedipin, labetalol in prazozim, saj alfa-metil dope na našem tržišču žal ni več. Izogibamo se ACE inhibitorjev in diuretikov (1).

NAPOTITEV K DRUGEMU SPECIALISTU

je indicirana pri:

sekundarnih hipertenzijah,

maligni hipertenziji,

terapevtsko rezistentni arterijski hipertenziji, ki je ne moremo zadovoljivo urediti sami,

nujnih stanjih.

DELOVNA SPOSOBNOST HIPERTENZIVNEGA BOLNIKA

O delazmožnosti hipertonika se mora odločati njegov družinski zdravnik, včasih šele po posvetu z drugim specialistom. Pri odločanju upoštevamo bolnikovo zdravstveno stanje, urejenost krvnega tlaka, prizadetost tarčnih organov, morebitne stranske učinke zdravil, pridružene bolezni, pa tudi njegovo celotno ogroženost. Poznati moramo pa tudi bolnikovo delo in obremenitve na delovnem mestu. Zato je presoja vselej zahtevna in strogo individualna.

Kratka navodila

Presejanje

Enkrat letno izmeri vsakemu obiskovalcu ambulante krvni tlak.

Zvišan krvni tlak?

Kategorija

Sistolični krvni

tlak (mm Hg)

Diastolični krvni

tlak (mm Hg)

Optimalen krvni tlak

<120

<80

Normalen krvni tlak

<130

<85

Visoko normalen krvni tlak

130 - 139

85 - 89

Blaga arterijska hipertenzija (1. stopnje)

Mejna

140 - 159

140 - 149

90 - 99

90 - 94

Zmerna arterijska hipertenzija ( 2. stopnje )

160 - 179

100 - 109

Huda arterijska hipertenzija (3. stopnje)

>180

>110

Izolirana sistolična arterijska hipertenzija

>140

<90

V primeru, da sta SKT in DKT v različnih razredih, upoštevajmo višjo kategorijo!

Tabela 2. Definicija in klasifikacija arterijske hipertenzije glede na vrednosti krvnega tlaka (po SZO/ISH 1999)

Opredelitev arterijske hipertenzije

 primarna ?

 sekundarna AH ?

družinska in osebna anamneza: AH, ICV, AMI, nenadna srčna smrt (moški pred 55., ženske pred 65. letom starosti),

prisotnost napovednih dejavnikov: prekomerno uživanje soli, alkohola, prekomerna telesna teža, telesna neaktivnost,

klinični pregled z osnovnim nevrološkim pregledom,

pregled očesnega ozadja,

laboratorijske preiskave: pregled urina in sedimenta, hemogram, elektroliti, sečnina in kreatinin, urat, krvni sladkor,

EKG

Ocenjevanje koronarne ogroženosti

Glavni dejavniki tveganja

višina krvnega tlaka

moški: starost > 55 let

ženske: starost > 65 let

kajenje

zvišan celotni holesterol (> 6,5 mmol/l)/l)

zvišan krvni sladkor,

družinska obremenjenost

Dodatni dejavniki tveganja

znižan HDL holesterol

zvišan LDL holesterol

mikroalbuminurija

motena toleranca za glukozo

prekomerna telesna teža

telesna neaktivnost

Okvare tarčnih organov

hipertrofija levega prekata

proteinurija, zvišan kreatinin v plazmi

arterioskleroza

maligne stopnje sprememb očesne mrežnice

?. Dodatne bolezni in stanja

cerebrovaskularna bolezen

ishemična bolezen srca

zastojno srčno popuščanje

bolezni ledvic

periferma arterijska žilna bolezen, anevrizma aorte

hipertenzivna retinopatija

Zdravljenje

brez zdravil

normalna telesna teža

omejen vnos soli na 5 g NaCl /dan.

redna telesna dejavnost

omejitev alkohola (1 enota dnevno, ob hrani)

z zdravili

antagonisti kalcijevih kanalov

zaviralci konvertaze in angiotenzinskih receptorjev

blokatorji adrenergičnih receptorjev beta

blokatorji adrenergičnih receptorjev alfa

diuretiki

Ukrepanje pri zvišanem krvnem tlaku (JNC VI)

Izhodiščni KT (mmhg)

Pristop k obravnavi bolnika

SKT

DKT

Ukrep

< 130

< 85

kontrola v 2 letih

130 - 139

85 - 89

kontrola v 1 letu

140 - 159

90 - 99

potrdi v 2 mesecih

160 - 179

100 - 109

obravnavaj in zdravi v 1 mesecu

180 - 209

105 - 119

uvedi zdravilo v 1 tednu

> 210

> 120

uvedi zdravilo takoj

Vodenje in kontrole

Prva kontrola v enem mesecu.

Kontrolni pregledi na 3 do 6 mesecev, če je krvni tlak urejen.

Enkrat letno: klinični pregled, laboratorijske preiskave, EKG in očesno ozadje.

začetek zdravljenja

dosežen ciljni KT neurejen KT neželeni stranski učinki
visoko + zelo visoko tveganje zmerno + nizko tveganje ni učinka:

menjava zdravila,

kombinacije

zmanjšaj odmerek ali zamenjaj zdravilo,
kontrola na 3 mes. kontrola na 6 mes. delni učinek:

večaj odmerek, menjaj zdravilo, kombinacije

zmanjšaj odmerek ali kombinacija
sledi KT in DT sledi KT in DT zdrav način življenja!  
zdrav način življenja! zdrav način življenja!    
   
   

Slika 2. Vodenje hipertonika

Ureditev KT, vzdrževanje in kontrole

Algoritem ukrepanja ob zvišanem krvnem tlaku glede na koronarno ogroženost

(= CO)

Literatura:

World Health Organisation - International Society of Hypertension Guidelines for the Management of Hypertension. J Hypertens 1999; 17: 151 - 183

Dobovišek J, R. Accetto. Arterijska hipertenzija. Sekcija za arterijsko hipertenzijo SZD. Lek. Ljubljana: 1998.

Accetto R. Primarna in sekundarna preventiva arterijske hipertenzije. 4 Krkini rehabilitacijski dnevi, Otočec, 1998. 23 - 27

Bulc M. Primarna preventiva v družinski medicini. Preventiva v družinski medicini. Zbornik 13. učnih delavnic za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: Sekcija za splošno medicino SYD, 1996. 1 - 6

Bulc M. Preprečevanje bolezni srca in ožilja v ambulanti družinske/družinske medicine. Krkini rehabilitacijski dnevi. Otočec: Krka, 1998; 35 - 42.

Preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Priročnik. CINDI Slovenija.

Preventiva v osnovnem zdravstvu, Priporočila za prakso. Ljubljana: Zdravstveni dom, CINDI Slovenija, 1998

Žemva A. Farmakoterapija arterijske hipertenzije. Krka. Novo mesto: 1993.

Bulc M. Vodenje arterijske hipertenzije v starosti. Zdrav Var 1997; 36: 333 - 44.

Svetovna zdravstvena organizacija. Evropski urad. Preventiva v osnovnem zdravstvu. Ljubljana: CINDI Slovenija, Zdravstveni dom Ljubljana, 1998; 61 - 75, 139 - 154.

Bulc M. Zvišan krvni tlak ali hipertenzija. Vita 1998; 14: 10-1.

Bulc M. Vodenje arterijske hipertenzije. Kardiovaskularna obolenja. Ljubljana: Zavod za farmacijo in preizkušanje zdravil: 1998; 35 - 48.

The sixth report of the Joint National Comitee on Prevention, Detection, Evaluation and Treatment of High Blood Pressure. 1997: NIH Publication No. 98-4080

Moravec Berger D. Epidemiologija bolezni obtočil v svetu in pri nas. 4. Krkini rehabilitacijski dnevi, Otočec, 1998. 7 - 22

Barbič -Žagar B, Oblak D. Vloga zdravil pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. 4 Krkini rehabilitacijski dnevi, Otočec 1998, 53 - 60

A British Cardiac Society survey of potential for the secondary prevetion of coronary disease: ASPIRE (Action on Secondary Prevetion through Intervention to Reduce Events). Heart 1996; 75: 334_342

Turk J. Introduction to the prevention of coronary artery disease. Proc 29th J. Plečnik, 1998, 415-422

Fras Z. Life style in prevention of coronary artery disease. Proc 29th J. Plečnik, 1998, 423 - 443

-