Zdruzenje zdravnikov druzinske medicine Slovenije
   
           
        Nazaj
 

 

Informacije za paciente

Družinska medicina in
Združenje zdravnikov družinske medicine
jutri

Asist. mag. Janko Kernsik, dr. med. ZP Kranjska Gora, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora

 
     Uvod

Dandanašnji nikomur več ni potrebno utemeljevati družinske medicine kot posebne stroke v družbi medicinskih specializacij, za delo v družinski medicini je specializacija obvezna in Katedra za družinsko medicino že študente seznani z delom zdravnika družinske medicine. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da stojimo na ramenih drugih. Kakšne preizkušnje so Združenju prinašala prizadevanja za te rezultate sta opisala prim. mag. Tone Košir in doc. dr. Igor Švab. Odbor za osnovno zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije in FIDES skrbita za stanovska vprašanja zdravnikov družinske medicine, Katedra za družinsko medicino se je uveljavila kot strokovni vrh družinske medicine, Združenje je s tem izgubilo nekatera polja delovanja, kjer je odigralo svojo zgodovinsko vlogo. Kakšni izzivi sploh še ostanejo Združenju v prihodnosti?

 
     Specializacija iz družinske medicine

Združenje je nosilec specializacije iz družinske medicine. Pripravlja in predlaga vsebino specializacije, program podiplomskega tečaja iz družinske medicine, vsebino in obliko specialističnega izpita. Predlaga mentorje specializantom in izpraševalce v izpitnih komisijah. Samo organizacijo specializacije je prevzela ZZS, kar sicer zmanjšuje pristojnosti Združenja pri nadzoru nad kakovostjo izvajanja specializacije, vendar je to moč premostiti z dobrim sodelovanjem. Zelo pomemben del specializacije je podiplomski tečaj iz družinske medicine, na katerem naj bi specializant povezal lastne praktične izkušnje in teoretične podlage kakovostnega dela v družinski medicini. Težišče pouka je na indvidualnem delu kandidatov, ko preko nalog ocenjujejo in spreminjajo svoje delo, kar jim omogoča kritičnost do lastnih uspehov ali napak. Z diplomsko nalogo zaokrožijo spoznavanje raziskovalnega dela, s čimer se okrepi zavest o uporabi znanstveno utemeljenih izsledkov.

 
     Stalno strokovno izobraževanje

Kljub široki paleti strokovnih srečanj drugih organizatorjev ponudba strokovnih srečanj v organizaciji Združenja igra pomembno vlogo zaradi raznolikosti, edinstvenosti in pristopa.

 
     Učne delavnice

Že 18. leto zapored organiziramo učne delavnice, ki obravnavajo temeljna vprašanja družinske medicine na edinstven način. Upošteva sodobni koncept učenja iz dela za delo ob izkoriščanju skupinske dinamike študijskega krožka. Na učnih delavnicah ni učitelja, so zgolj učenci. Vodje delavnice in skupin so le moderatorji, ki skrbijo za čim gladkejši potek dela v skupini. Taka oblika dela je seveda nekoliko bolj naporna kot pasivno poslušanje, vendar za večino udeležencev na moč zadovoljujoča. Kljub zahtevnosti organizacije in izvedbe učnih delavnic, se tej obliki dela ne bomo odpovedali. Sodelovanje na učni delavnici je tudi pogoj za pridobitev naziva mentor, predvsem pa je to izvrstna oblika uvajanja mladih kolegov, ki začenjajo z delom v družinski medicini.

 
     Ostala strokovna srečanja

Pred nami je 28. srečanje delovnih skupin v osnovnem zdravstvu, ki nadaljuje tradicijo prve tovrstne oblike srečevanj zdravnikov in medicinskih sester. Tudi na večini ostalih srečanj Združenja si prizadevamo za izmenjavo izkušenj in spoznanj med sodelavci v timu ter s kolegi s sekundarne ravni. V zadnjih letih smo ponudbo razširili še z dodatnimi tematskimi srečanji, ki naj bi novejša spoznanja še bolj približala kolegom. Naš koledar tako poleg majskega srečanja delovnih skupin, v marcu ponuja Schrottove dneve (letos že pete) s poudarkom na novostih pri zdravljenju, v aprilu spominsko srečanje dr. Janija Kokalja s poudarkom na obravnavi poškodb, konec novembra ali v začetku decembra pa izmenjaje se Fajdigove dneve v Kranju ali mariborsko srečanje družinske medicine.

Srečanja Združenja na eni strani zagotavljajo aktivno udeležbo predavateljev iz družinske medicine, kar pri marsikaterem drugem srečanju ni bilo omogočeno, ali pa je bilo obrobnega pomena, omogočajo samostojno izbiro in sestavo programov ter pri tem inovativnost in strokovno rast organizatorjev srečanj, ki si pri tem nabirajo pomembne izkušnje za delo na področju družinske medicine. Zavedati se moramo, da Združenje nima članarine iz katere bi krilo svojo dejavnost. Strokovna srečanja so zato praktično edini vir dohodka Združenja in upravičeno pričakujemo, da bodo kolegi svojo pripadnost in podporo našemu delu pokazali z udeležbo na naših srečanjih.

 
     Založniška dejavnost

Kljub temu, da živimo v svetu enostavno dostopnih informacij in poplavi tiskanega gradiva, menimo, da je tiskanje slovenske medicinske besede na področju družinske medicine ena temeljnih prioritet Združenja. V obliki suplementov ali posebnih publikacij so izšla predavanja številnih Srečanj delovnih skupin in učnih delavnic, sofinanciramo izdajo številk revije Zdravstveno varstvo, v katerem so objavljeni prispevki s Srečanj delovnih skupin in Fajdigovih dnevov. Velik del našega dela pa je združenje izdalo tudi kot samostojne izdaje. Od 1988 je priročnik Pravočasno in pravilno doživel že 5. izdajo. Leta 1992 smo izdali učbenik Splošna medicina - Načela in tehnike, od 1994 redno vsako leto izdajamo zbornike ob učnih delavnicah, ki pokrivajo temeljna vprašanja družinske medicine. Vsako leto izdamo delovni zvezek za študente družinske medicine in letos tudi navodila za mentorje študentom. V preteklem letu smo se preselili tudi na splet, da bi bili tudi najbolj oddaljenemu kolegu enako dostopni.

Največji projekt zadnjih let je priprava učbenika družinska medicina, ki bo predvidoma izšel že letos. Poleg teoretičnih tem o družinski medicini je ta učbenik obogaten z izbranimi kliničnimi poglavji, ki najbolj zadevajo zdravnika družinske medicine. Učbenik bo služil tako študentom pri predmetu družinska medicina, kot tudi specializanotm družinske medicine.

 
     Mednarodno sodelovanje

Mednarodno sodelovanje je pomemben člen v delu Združenja. Lahko bi celo trdili, da poznamo obdobje pred mednarodnim sodelovanjem in po njem. Glavne poteze na tem področju je povlekel doc. dr. Igor Švab, ki se je že v osemdesetih letih zavedal velikega pomena mednarodnega sodelovanja. Preko Združenja je vsak zdravnik družinske medicine včlanjen v Svetovno združenje zdravnikov družinske medicine (WONCA oz. ESGP/FM). Sodelujemo v njegovih delovnih telesih: evropska skupine za raziskave v družinski medicini (EGPRW), Evropska akademije učiteljev družinske medicine (EURACT), Evropska delovna skupina za kakovost v družinski medicini (EQuiP), Delovna skupina za sladkorno bolezen (DiabCare), Evropska delovna skupina za preventivo (EUROPREV) idr. Poudariti je treba, da nam je neposredno včlanjevanje omogočila šele osamosvojitev Slovenije, zardi česar smo se lahko včlanili tudi v UEMO, ki je politična organizacija zdravnikov družinske medicine, tako kot je UEMS politična organizacija kliničnih specialistov. Na eni strani je mednarodno sodelovanje odprlo vrata sodobnih mednarodnih pogledov na družinsko medicino in skupnim raziskovalnim projektom, na drugi strani pa nam je omogočilo, da se predstavimo svetu, ki zna ceniti dobro opravljeno delo. Da smo se izkazali kot zanesljiv partner, kaže podatek o vključevanju v različne mednarodne projekte, ki jih prijavljajo tuje raziskovalne institucije, visok položaj v vodstvih mednarodnih organizacij (doc. dr. Igor Švab in asist. Mateja Bulc). Dodatna potrditev je sprejem kandidature našega Združenja, da kongres WONCA oz. ESGP/FM leta 2003 organiziramo v Ljubljani in tako gostimo okoli 2000 kolegov s celega sveta. Vzdrževanje mednarodnih stikov za Združenje predstavlja največji zalogaj, saj je ob okoli 400.000 sit letne članarine potrebno kriti tudi potne stroške udeležencev rednih polletnih srečanj omenjenih delovnih skupin. Zadnja leta na vseh kongresih Svetovnega združenja zdravnikov družinske medicine sodelujemo s predavanji ali posterji, pri čemer Združenje v okviru svojih možnosti prispeva k kritju stroškov kotizacije aktivnim udeležencem.

 
     Raziskovanje in objave

Stroka se mora neprestano dokazovati tako na izobraževalnem, delovnem kot tudi na raziskovalnem področju. Želja po Inštitutu za družinsko medicino vedno znova naleti na gluha ušesa, zato smo že doslej v Združenju raziskovanju dajali izjemen pomen. Vse do ustanovitve Inštituta bo Združenje poleg Katedre za družinsko medicino pravzaprav edina institucija, kjer bomo raziskovalno dejavnost razvijali sistematično. Poleg številnih domačih projektov smo se vključili tudi v mednarodne, kar omogoča primerjave z drugimi državami in vzpodbuja hitrejše spremembe. Take raziskave so bile o napotitvah, o hišnih obiskih, o vsebini dela zdravnika družinske medicine, o zadovoljstvu bolnikov in o elektronski komunikaciji med zdravnikom družinske medicine in kliničnim specialistom. Trenutno tečejo mednarodne raziskave o zasvojenosti, preventivi, krožkih kakovosti, pritožnem sistemu in o sodelovanju starejših pri lastnem zdravljenju. Najvidnejši rezultat raziskovalne dejavnosti v družinski medicini so objave v medicinskih revijah. Tudi na tem področju lovimo korak z ostalimi strokami in ob vedno svežih raziskovalnih idejah kolegov na podiplomskem tečaju in magisteriju se nam ni potrebno bati, da bi tok člankov kmalu usahnil.

 
     Zagotavljanje kakovosti

Samo trdo delo in izkazovanje posameznikov z bleščečimi uspehi ne zadoščajo za dovolj jasno podobo družinske medicine, zato si Združenje že dlje časa prizadeva za tak sistem kakovosti, ki bo temeljil na iskanju najboljših, na ocenjevanju le znanstveno utemeljenih kazalcev kakovosti in bo računalniško podprt, da ne bo zahteval pretiranega dodatnega dela. Čeprav je "delo na etični pogon" iz mode, se zavedamo, da brez motiviranega zdravnika posameznika ne bo napredka ne v družinski medicini na v medicini na sploh. Ob veliki obremenitvi kolegov pa je pogosto zelo težko vztrajati na spremembah sloga dela, saj je rutinsko opravljanje dela veliko hitrejše, kot pa faza spreminjanja. V sodelovanju z DZS smo kolegom ponudili posodobljen zdravstveni karton, ki omogoča preglednejše delo in tudi zbiranje podatkov, ki jih potrebujemo pri ocenjevanju kakovosti. K temu prispevata svoje tudi projekt Kakovost v osnovni zdravstveni dejavnosti in sodelovanje pri projektu Ministrstva za zdravstvo in Zdravniške zbornice Slovenije pri izbiri kazalcev kakovosti.

Med najvidnejšimi projekti na področju kakovosti je zagotovo sodelovanje v mednarodni primerjalni raziskavi o zadovoljstvu bolnikov z zdravnikom družinske medicine. Naši bolniki so z našim delom zelo zadovoljni, celo med bolj zadovoljnimi v Evropi. Jasno pa so tudi pokazali, da si želijo več našega zanimanja za osebne in čustvene težave, krajše čakanje v čakalnici in boljše zveze z ambulanto po telefonu. Prvi dve točki smo upoštevali pri organizaciji srečanja Duševne motnje, sporazumevanje in težavni bolnik v osnovnem zdravstvu, drugi dve pa čakata predvsem vodstva zavodov, da investirajo v boljše telefonske povezave in omogočijo dosledno naročanje na uro za pregled pri zdravniku. Na našo pobudo je v marsikateri ustanovi že uveden pritožni sistem.

Kakovost bo z leti postala še bolj pomembna stalnica dela v družinski medicini. Specializacija, stalno strokovno izobraževanje in založniška dejavnost predstavljajo le neobhodno podlago. Dejavno sodelovanje vsakega posameznika pri različnih oblikah zagotavljanja kakovosti in objavljanje lastnih rezultatov pa bosta držala ogledalo stroki v prihodnje. Zagotavljanje možnosti in podpora tem prizadevanjem pa so bistveni izziv Združenja v prihodnosti.

 
     Sklep

Tako kot so se ostale stroke izvile iz nekdanje nediferencirane "splošne medicine" in se je po 50 letih le oblikovala samostojna "splošna" stroka družinska medicina, tako so se iz nekdanjega Združenja oddvojile ali nastale vzporedno institucije in organizacije (Katedra za družinsko medicino MF, Odbor za osnovno zdravstvo ZZS, FIDES), ki se ukvarjajo z določenimi vprašanji nekdanjega Združenja. Vsi ti procesi Združenja niso naredili nič manj potrebnega družinski medicini jutrišnjega dne. Če bo ob podpori vseh, ki delajo v družinski medicini, sledilo svojim trem usmeritvam: podiplomsko izobraževanje, raziskovanje in zagotavljanje kakovosti, bo imelo dovolj dela in tudi uspehov. In tako kot je utečeno sodelovanje med različnimi strokami, bo tudi sodelovanje med posameznimi organizacijami, ki zastopajo interese zdravnikov družinske medicine rodilo sadove v prid stroki in predvsem bolnikov.


           
Družinska medicina . Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije . Katedra za družinsko medicino . Republiški strokovni kolegij RSK
SSI . Informacije za paciente . Novo . Iskanje . Elektronska lista . Povezave . Domov.