PRVI KORAKI V SVET SVETOVNEGA SPLETA ZA ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE

- Berger T., Car J. -

UVOD

Informacije, ki jih ustvarja in potrebuje zdravstvo, so številne in raznovrstne. Posebno mesto med njimi imajo medicinske znanstvene informacije oz. biomedicinske informacije; v zadnjih letih tudi strokovne informacije in informacije za uporabnike zdravstvenih storitev (1).

Vire informacij predstavljajo tiskane izdaje in računalniški viri. Značilnost današnje dobe je izredna rast znanstvenih informacij, saj je letno objavljenih okrog 500.000 člankov s področja biomedicine. Na področju biomedicine letno izide okrog 25.000 revij, 15.000 knjig in približno enako število zbornikov. Zato imajo računalniški viri, predvsem bibliografske baze podatkov, vse pomembnejšo vlogo pri iskanju ustrezne informacije (2).

 

Značilnosti medicinske literature:

• kopičenje znanja;
• zastarevanje informacije, predvsem v revijah;
• specializacija (nove discipline - nove revije); molekularna biologija, genetika;
• internacionalnost (mednarodno priznani standardi);
• javnost, hitra dostopnost;
• velika večina informacij se pojavi v znanstvenih in strokovnih revijah;
• knjige izgubljajo svojo vlogo obveščanja.

 

Uporaba računalnika

Telefonske ankete med gospodinjstvi v letu 1999 kažejo, da je med vsemi delovno aktivnimi (ne le med zaposlenimi v podjetjih) okoli 44 % oseb, ki izjavlja, da pri svojem delu uporablja osebni računalnik. Osebe, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik, ga uporabljajo razmeroma intenzivno: tretjina ga uporablja več kot polovico delovnega časa. Osebni računalnik uporabljajo povprečno 43 % delovnega časa.

Računalniki dobivajo tudi v medicini vedno pomembnejšo vlogo in to ne samo v administraciji.

Medmrežje

Kaj je medmrežje (svetovni splet) oziroma Internet?

Medmrežje (internet, svetovni splet) najbolje označimo kot sestav, ki omogoča prosto izmenjavo informacij med računalniki. Z novimi servisi in številnimi vsakodnevnimi uporabniki postaja izredno pomemben vir informacij. Medmrežje - svetovna univerza brez meja predstavlja sodobno virtualno knjižnico brez zidov, knjižnico, ki jo lahko uporabljamo brez časovnih in prostorskih omejitev.

Danes predvidevajo, da je v svetu na svetovni splet priključenih že preko 10 milijonov računalnikov. Letni prirast števila uporabnikov znaša že 40 % in tako bi naj bila do leta 2004 skoraj celotna svetovna populacija priključena na splet, če se bo ta trend nadaljeval.

Dostop do medmrežja je zelo enostaven, potrebujemo računalnik, modem s telefonsko linijo, ustrezen brskalnik in sklenjeno pogodbo s ponudnikom pristopa do medmrežja. Za akademsko in raziskovalno sfero ta dostop omogoča ARNES - slovensko akademsko raziskovalno omrežje; sicer je komercialnih ponudnikov za dostop do medmrežja veliko (Siol, Amis, Perftech...). Netscape Navigator in Microsoft Internet Explorer sta vodilna in najbolj priljubljena brskalnika in v nenehnem sporu za prevlado.

Center Vlade za informatiko (http://www.sigov.si/tecaj/seminar.html) je na svoji domači strani pripravil pregledni "Uvodni seminar za uporabnike Interneta", ki lahko služi kot osnovno navodilo pri uvajanju v delo s spletom.

Kaj je svetovni splet World Wide Web (WWW)?

World Wide Web (WWW) ali svetovni splet je najbolj sodoben in zanimiv razvoj na spletu. Omogoča prijazen dostop do milijonov strani na spletu, posredovanje teksta, slike, zvoka in filma. Glavna značilnost Svetovnega spleta je hipertekst, besedilo s spletnimi povezavami (linki), ki nas vodijo do novih spletnih strani in nam omogočajo deskanje ali “surfanje” po svetovnem spletu.

Oblika hipertekstnega zapisa je zaradi svoje prijaznosti do uporabnika zelo uporabna za didaktične namene. Pojavljajo se hipertekstni medicinski učbeniki, kot so npr. Harrison's Online, IOWA Handbook of family practice ter elektronske revije, npr. British Medical Journal (http://www.bmj.com). Večpredstavnost, to je uporaba slik, videa in zvoka, omogoča prenos npr. rentgenskih slik, slik kožnih sprememb, ran, celo celotnih operacij. Omogoča virtualne ali elektronske strokovne konference "v živo".

Kaj je URL?

Vsak dokument v svetovnem spletu ima svoj naslov. Posamezno stran lahko dosežemo, če poznamo spletni naslov oz. URL naslov, to je Uniform Resource Locator. URL je kot številka hiše in naslov ulice na medmrežju, saj lahko najdemo le z URL naslovom ustrezno stran med milijoni obstoječih strani na spletu (3).

Iskalniki in direktoriji

Svetovni splet predstavlja idealno orodje za iskanje strokovnih informacij in stikov. Iskanje je enostavno in zabavno, vendar za dostop do ustrezne in kakovostne informacije potrebujemo več znanja oz. sposobna orodja. To so iskalniki ali “search engines” in direktoriji, ki imajo na spletu svoje strani. Iskalniki vsakodnevno zbirajo ogromne količine informacij in avtomatsko pregledujejo veliko število strani s pomočjo gesel in fraz, medtem ko so direktoriji bolj uporabni za iskanje informacij na določeno temo, saj jih sestavljajo strokovnjaki, ki kategorizirajo Web strani po temah (4).

Izmed domačih spletnih iskalnikov se je najbolje izkazal Slovista. Tobi, ki je dobil najvišjo oceno med domačimi iskalniki, pa je nekakšen slovenski metaiskalnik, saj išče med slovenskimi strežniki in podatke le zgledno uredi. Tuji iskalniki so pokazali izjemne sposobnosti tudi v iskanju slovenskih spletnih strani, kar jim je bilo še pred leti velika neznanka. Najvišjo oceno so dobili Yahoo!, HotBot in Google.

Tabela 1. Domači in tuji spletni iskalniki.

Domači spletni iskalniki	Tuji iskalniki
Mat'kurja (www.ijs.si/slo)	Excite (www.excite.com)
TOBI (www.i-rose.si/tobi)	HotBot (www.hotbot.com) Poleg tematskega iskanja omogoča omejitev po datumu kreiranja.
Slovista (www.slovista.net)	Google (www.google.com)
Slowwwenia.com (www.slowwwenia.com)	Altavista (www.altavista.com) Iskalno orodje, posebej učinkovito pri znanstveno - tehniških poizvedbah.
	Northern light (http://www.northernlight.com/) Preiskuje Web in specialno kolekcijo informacij iz preko 3400 revij in knjig.

 

Tabela 2. Direktoriji na Svetovnem spletu, s posebnim poudarkom na resorjih iz družinske medicine.

Yahoo! (www.yahoo.com) Trenutno najbolj uporabljeno iskalno orodje, znano po kakovostnem indeksu in velikem naboru storitev - poleg tematske razvrstitve podaja še opis vsake strani. Medicinsko tematsko področje je zelo obsežno in kakovostno.	Yahoo: Family Medicine
HealthWeb Pokriva vse vidike medicinske in zdravstvene stroke, ki so dostopni preko abecednega kazala.	Excite Ponuja poleg tematskega pregleda in iskanja še opis vsake strani, ki ga pripravljajo novinarji.
A Family Physician's Web Starter Seznam naslovov kot pomoč zdravnikom pri raziskovanju svetovnega spleta.	Family Medicine on the Web Direktorij tem za zdravnika družinske medicine.
Hardin Meta Directory: Family Medicine Seznam strani iz družinske medicine.	Medical Matrix Je projekt AMIA (American Medical Informatics Association). Stran ima dobro organiziran seznam "digitalne klinične medicine". Strani so opisane, rangirane in recenzirane. Potrebna je registracija, vendar dostop zastonj.

Strokovni medicinski spletni portal v Sloveniji je Jupsline (http://www.jupsline.net). Jupsline je sistem spletnih strani, namenjen strokovnemu informiranju slovenskih zdravnikov in študentov medicine. Uporabnikom je na voljo brezplačno, vendar je potrebna registracija (5).

Elektronska pošta

Elektronska pošta (e-mail) je ena glavnih atrakcij medmrežja. Omogoča pošiljanje sporočil preko računalnika in je postala nepogrešljivo sredstvo komuniciranja. Vsak uporabnik medmrežja ima svoj elektronski naslov, pošiljamo lahko besedila, slike in zvok.

S pomočjo elektronske pošte lahko sodelujemo na elektronskih konferencah in debatnih krožkih o določeni temi ("mailing listah”). Največjo oglasno desko na svetu predstavljajo elektronske konference (USENET), ki so na voljo vsem uporabnikom medmrežja (6).

Zdravnik in svetovni splet

Število spletnih strani z medicinskimi informacijami tako za zdravnike kot bolnike raste izredno hitro in tako obstaja že preko 20.000 domačih strani (home page = domača stran) z zdravstveno tematiko. Svetovni splet preiskuje zaradi zdravstvenih ali medicinskih informacij 19 milijonov ljudi, kar predstavlja 36,7 % vseh uporabnikov svetovnega spleta (http://www.matrix.net/index.html), zato je treba zdravstveni informaciji na medmrežju posvetiti še večjo pozornost. Medmrežje je zelo obsežno, zato je nujno, da poznamo poti iskanja informacije. Vsak zdravnik se lahko (mora) seznaniti z uporabo medmrežja in dostopnimi medicinskimi informacijami. Po anketi, ki jo je izvedlo ameriško združenje zdravnikov leta 1999, pa uporablja svetovni splet kot orodje za dostop do informacij, le okoli 20 % zdravnikov (7). V anketi, ki smo jo izvedli v okviru Združenja zasebnih zdravnikov Slovenije, je ta odstotek v Sloveniji še znatno nižji.

Vzrok za majhno uporabo svetovnega spleta med zdravniki je v glavnem (8, 9):

• strah pred tehničnimi novostmi,
• pomanjkanje časa,
• dvom v kakovost informacij, ki jih dobimo na spletu in
• neorganiziranost svetovnega spleta.

Kaj lahko zdravnik družinske medicine dela na spletu (10):

• uporablja elektronsko pošto, spremlja strokovne novice (newsgroups), kontaktira s kolegi in odgovarja na vprašanja bolnikov
• pride do najnovejše literature
• uporablja medicinske bibliografske zbirke, predvsem Medline
• bere knjige, časopise in predvsem medicinske revije
• išče in soustvarja informacije za izobraževanje bolnikov oz. uporabnikov zdravstvenih storitev
• spremlja predpisovanje zdravil
• spoznava zdravstvene organizacije
• obiskuje knjižnice
• pregleduje in kupuje strokovno literaturo
• posluša radio,
• dostopa do tisočerih strani itn.

Zaključek

Svetovni splet nudi hiter dostop do ustrezne informacije danes tudi na področju družinske medicine. Z eksplozijo medicinske in zdravstvene informacije, prosto dostopne na medmrežju, morajo družinski zdravniki znati poiskati najnovejšo in ustrezno literaturo in usmerjati bolnike na zanesljive vire (11). Za prezaposlenega zdravnika je preobilica informacij, ki jih ponuja splet lahko škodljiva, saj mu krade čas, obenem ga lahko zavaja z nekakovostnimi informacijami. Zato je nadvse pomembna dobra poučenost in informiranost o kakovostnih virih informacij na spletu, kar je eden izmed ciljev letošnjih delavnic.

Če ste se prebili skozi prve osnove uporabe svetovnega spleta, potem vas vabimo, da si preberete še poglavje Informacije v družinski medicini na svetovnem spletu.

Literatura

• Adamič Š. Znanstveno informiranje v svetu in pri nas. Raziskovalec 1995; 25: 21-6.
• Rožić-Hristovski A. Iskanje znanstvenih informacij na področju biomedicine. V: Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2000: 25-35.
• Millman A, Lee N, Kealy K. The Internet. BMJ 1995; 311: 440-3.
• Rumsey ET. Health Information on the Net: A More Direct Route. Fam Pract Man 2000; 4: 48-9. (http://www.aafp.org/fpm/20000400/57heal.html)
• Čabrian I, Petrovec M. www.jupsline.net - strokovni medicinski spletni portal. Isis 2000; 5: 58-61.
• Čabrian I, Petrovec M. Elektronska pošta. Isis 2000; 6: 52-5.
• Chi-Lum BI, Durkin R. Physicians accessing the Internet: The PAI project. JAMA 1999; 282: 633-4.
• Petrovec M, Čabrian I. Zdravnik in Internet. Isis 2000; 3: 43-4.
• Petrovec M, Čabrian I. Zdravnik in Internet. Isis 2000; 4: 45-8.
• Weinfeld JM. World Wide Web Resources for Family Physicians. American Family Physician 1997; 56: 1501-10.
• Bell CS. The best web sites for doctors. Medical Economics 1999; 76: 81-100.