Predpisovanje zdravil v družinski medicini
(Zbornik 15. učnih delavnic za zdravnike družinske medicine)

SOČASNO PREDPISOVANJE ZDRAVIL V AMBULANTAH OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Irena Rupnik Ravnihar

Vloga farmacevta pri predpisovanju in porabi zdravil

Rezultati raziskave, ki jo je izvedlo Ameriško farmacevtsko zduženje, so pokazali, da farmacevti svetujejo šestim od desetih bolnikov, in kar 72 % farmacevtov ponudi nasvet, preden bolnik sploh zanj zaprosi. Od udeleženih farmacevtov jih 72 % ugotavlja, da se je pomen njihovega svetovanja v zadnjih 25 letih povečal, kar 80 % pa bi si jih želelo, da bi bila njihova možnost svetovanja še večja. Nekaj več kot polovica farmacevtov bi za ustrezno svetovanje potrebovala več časa, skoraj 75 % pa ustnemu svetovanju doda tudi pisno informacijo. Glede na rezultate raziskave farmacevti bolnikom največkrat svetujejo, kako jemati zdravila, o stranskih učinkih ter o medsebojnem delovanju zdravil.

Anketirani farmacevti navajajo kot največje prednosti svetovanja (1, 2, 3):

• izboljšanje pravilne uporabe zdravil (66 %),
• boljše razumevanje zdravljenja (58 %),
• hitrejše okrevanje (20 %).

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 1993 v Tokiu podala smernice o izboljšanju in zagotavljanju kakovosti pri zdravljenju z zdravili, da bi se tako izognili številnim težavam, ki se pojavljajo pri zdravljenju z zdravili (4).

Leta 1994 so formirali raziskovalno mrežo Pharmaceutical Care Network in Europe (PCNE) z namenom, da bi razvijala farmacijo po načelih farmacevtske skrbi in bi povezovala v skupen projekt aktivnosti, ki so že simultano nastale po posameznih državah (5).

V prihodnosti vidim vse večje upoštevanje naštetih dejavnikov tudi zato, ker je Slovenija postala polnopravna članica EuroPharm Foruma, v katerega je vključenih 30 evropskih držav. Na četrtem letnem srečanju 18. in 19. junija 1995 na Dunaju je Slovenija (kot trideseta) postala polnopravna članica Foruma. Slovenijo predstavlja v Forumu Lekarniška zbornica, letnih srečanj pa se lahko udeležuje tudi predstavnik Slovenskega farmacevtskega društva. Forum je bil ustanovljen z namenom, vzpostaviti dialog in sodelovati z nacionalnimi farmacevtskimi organizacijami v Evropi in z Evropsko regijo Svetovne zdravstvene organizacije s ciljem, izboljšati zdravje prebivalstva. Forum si prizadeva izboljšati (6):

• zdravljenje z zdravili in racionalno porabo zdravil,
• zdravstveno prosvetljevanje,
• zagotavljanje kakovosti zdravil in storitev,
• sodelovanje farmacevtov v preventivnih programih,
• tesnejše sodelovanje med zdravstvenimi delavci.

Smernice farmacevtske skrbi v Evropski Uniji

Prihodnost farmacije, kot jo določa evropska zdravstvena politika, je farmacevtsko varstvo in skrb za bolnika, gledana z vseh vidikov. Nov koncept farmacevtske skrbi zajema stalno farmacevtovo skrb, zagotoviti bolniku optimalno možno oskrbo in s tem izboljšati njegovo kakovost življenja.

Ob upoštevanju ideje in izkušenj s farmacevtsko skrbjo v ZDA je Farmacevtska skupina Evropske unije (Pharmacutical Group of European Union (PGEU)) ta koncept izboljšala in izpopolnila z Dobro lekarniško prakso (GPP in Europe). To je danes osnovni dokument, ki bo vodil stroko v prihodnosti. Dobra lekarniška praksa postavlja farmacevta v vlogo, da daje bolniku splošna in posebna navodila, ki so življenjskega pomena za pravilno in varno uporabo zdravila. Pomanjkljiva informacija in slabo posredovana navodila vodijo k napačnemu zdravljenju, zapravljanju denarja, kar pomeni večje stroške zdravljenja (1-9).

Poraba zdravil

Poraba (utilizacija) zdravil po definiciji SZO pomeni distribucijo, trženje, predpisovanje in uporabo zdravil v družbi s poudarkom na medicinskih, socialnih in ekonomskih posledicah. ATC/DDD (anatomsko terapevtska razvrstitev zdravil/dnevno opredeljen odmerek zdravila) sistem je bil primarno zasnovan kot orodje za spremljanje porabe zdravil (10). Že dlje časa se uporablja za raziskave na področju porabe zdravil, kjer se je izkazal kot zelo primeren za primerjave v porabi zdravil tako na državni kot tudi mednarodni ravni in za vrednotenje dolgoročnih trendov pri porabi zdravil (11).

Po priporočilih SZO naj bi bili podatki o porabi in uporabi zdravil prikazani kot število DDD na tisoč prebivalcev na dan oziroma v primeru bolnišnične porabe zdravil v številu DDD na sto oskrbnih dni. Podatki o veledrogerijski prodaji zdravil ali predpisovanje zdravil na recepte, podani kot številu DDD na tisoč prebivalcev na dan, predstavljajo grobo oceno o deležu izbrane populacije, ki se dnevno zdravi z določenim zdravilom.

Za zdravila za zdravljenje akutnih bolezni, ki se običajno uporabljajo le za krajše obdobje, kot so npr. antiinfektivi, je pogosto primernejše prikazovanje podatkov kot število DDD na prebivalca na leto, kar poda oceno, koliko dni v letu se s takim zdravilom v povprečju zdravi en prebivalec v populaciji (12).

Viri podatkov za spremljanje porabe zdravil:

• podatki lekarn o izdaji zdravil (recepti, naročilnice, izdajnice, samozdravljenje)
• podatki zdravstvenih zavarovalnic, ki se zbirajo predvsem zaradi povračila stroškov za zdravila
• podatki iz zdravstvenih kartonov, s temperaturnih listov itd.
• podatki farmacevtske industrije o proizvodnji zdravil
• podatki veledrogerij o prodaji zdravil

Podatke lahko dobimo tudi z vzorčenjem. Kot osnova za nekatere podatke o zdravilih služi Podatkovna zbirka za poslovne potrebe lekarn in avtomatska obdelava receptov. Spremljanje ambulantnega predpisovanja zdravil v Sloveniji poteka na osnovi avtomatske obdelave zdravniških receptov (AOR).

Receptni obrazec omogoča spremljanje porabe in uporabe zdravil po:

• posameznem zdravilu
• vrstah zdravil (gotova zdravila, magistralni, galenski pripravki)
• starosti in spolu bolnikov
• občini zavarovanja bolnika
• številu vročitev (izdanih škatlic)
• vrstah zavarovanja
• zdravstveni organizaciji, kjer je predpisujoči zdravnik zaposlen
• identifikacijski številki zdravnika
• specialnosti zdravnika
• vrednosti zdravil

Sočasno predpisovanje zdravil

V farmakoepidemioloških raziskavah v svetu so dokazali, da se z večanjem števila sočasno uporabljenih zdravil veča tudi verjetnost pojavljanja škodljivih stranskih učinkov zdravil. Sočasno predpisovanje različnih zdravil torej vpliva na varnost uporabe zdravil. Sodobna farmakoterapija zahteva, da moramo posebno skrb nameniti bolnikom, ki jemljejo več zdravil hkrati. V določenih primerih se lahko pojavijo tudi učinki, ki bolnika lahko ogrožajo, in sicer:

1.    neustrezno predpisovanje zdravil - neskladno z diagnozo (neustrezno zdravilo, zdravilna oblika, odmerek, interval odmerjanja, trajanje zdravljenja, nepotrebno zdravljenje, neustrezen režim zdravljenja),

2.    neustrezna vročitev - izdaja zdravila (npr. da zdravilo ni dosegljivo zaradi cene, motenj v preskrbi, zaradi družbenih ovir ali npr. napake ob izdaji vključno z napačnim svetovanjem),

3.    nepravilen odnos in neodgovornost bolnika do zdravljenja oz. zdravil,

4.    pomanjkljiv nadzor zdravljenja z zdravili.

V večini ameriških zveznih držav potekajo študije, povezane s projektom TOM (Terapeutic Outcomes Monitoring - spremljanje izidov predpisovanja zdravil). To je strategija za uvajanje farmacevtske skrbi (Pharmaceutical care) v vsakdanjo prakso. Cilj projekta TOM je vzpostaviti nadzor nad uspešnostjo zdravljenja kot stalni postopek za izboljšanje kakovosti zdravljenja. Pri tem je osrednjega pomena sodelovanje med farmacevtom, bolnikom in zdravnikom (svetovanje in poučevanje bolnika, pogovor o zdravilu in ocenjevanje zdravljenja z njim, posvetovanje z bolnikom in lečečim zdravnikom, spremljanje poteka zdravljenja skozi pogovor z bolnikom v določenih časovnih razmikih) (1-9).

Hitro uvajanje velikega števila novih zdravilnih učinkovin v uporabo je sovpadalo z vse večjo zahtevo po zdravstvenih storitvah, kar je posledica naglega ekonomskega razvoja in s tem višanja življenjskega standarda, nastanka socialno varstvenih sistemov in nacionalnih zdravstvenih sistemov, ki praviloma vključujejo tudi povračilo stroškov za zdravila. Vedno močnejši je postajal tudi vpliv hitro razvijajoče se farmacevtske industrije, ki si je skušala zagotoviti čim večje tržišče.

Vsi našteti dejavniki so povzročili naglo večanje porabe zdravil, ki je z leti eksponentno naraščala. Z vse večjo porabo zdravil pa se je pokazala tudi potreba po vrednotenju teh zdravil tako z vidika učinkovitosti, kot z vidika varne uporabe. Zaradi vse večjega zanimanja za varnost, učinkovitost, stroške in primernost zdravljenja z zdravili se je pokazala potreba po razumljivi in izčrpni analizi dejavnikov, ki določajo porabo zdravil.

Metoda za spremljanje ambulantnega predpisovanja zdravil v Sloveniji, ki jo uporabljamo v okviru nacionalnega programa, ne omogoča ugotavljanja sočasnega predpisovanja zdravil in dejavnikov, ki na takšno predpisovanje vplivajo (13, 14), zato smo zasnovali raziskavo, s katero smo prikazali obseg in pomen sočasnega predpisovanja zdravil.

Raziskavo o porabi oz. uporabi in hkratnosti predpisovanja zdravil smo v Centralni lekarni Ljubljana radomizirano izbrali štiri dneve, vsak dan v različnem letnem času, upoštevali smo optimalno frekvenco obiskov (dan v sredini tedna, brez predhodnih praznikov in dopustov, nekje v sredini letnega časa).

Na dan se v Centralni lekarni Ljubljana izda povprečno 700 receptov. Iz vzorca sem izključila izdajo magistralnih in galenskih pripravkov, tako se je v vzorec uvrstilo 2345 receptov oz. 1489 bolnikov, ki jim je bilo izdano 361 različnih generičnih imen zdravilnih učinkovin. Od 489 bolnikov, zajetih v raziskavo, je bilo 1016 žensk (68,2 %) in 473 moških (31,8 %). Odstotni delež izdaje zdravil na zdravniški recept po FS na prvem in drugem mestu v CLL v raziskovanem obdobju ne razlikuje v primerjavi z izdajo zdravil iz FS 10 in FS 02 v Sloveniji v letu 1995.

Za vse izbrane bolnike sem z receptnih obrazcev zajela in zbrala naslednje podatke:

• Splošni podatki o bolniku.
• Podatki o predpisanih zdravilih:
• zaščiteno ime in oblika zdravila,
• generično ime zdravila,
• klasifikacijska šifra zdravila po klasifikacijah EKZ (Enotna Klasifikacija Zdravil - po Registru zdravil RS; 1995) in ATC (Anatomsko Terapevtsko Kemijska Klasifikacija, po italijanski ATC klasifikaciji; 51. izdaja, 1991) (15-17),
• število originalnih zavojčkov zdravil, ki jih je dobil bolnik,
• sočasnost predpisanih zdravil.

Predpisovanje zdravil prikazujemo po naslednjih starostnih skupinah: 0 let, 1-3 let, 4-6 let, 7-14 let, l5-19 let, 20-29 let, 30-39 let, 40-49 let, 50-59 let, 60-69 let, 70-79 let ter 80 let in več (slika 1).

Slika 1. Predpisovanje zdravil po starostnih skupinah. Največje število bolnikov z izdanim zdravilom je v starostni skupini 60-69 let, 20-29 let, na tretjem mestu sledijo starostne skupine 40-49 let, 50-59 let in 70-79 let.

Zanimivo je, da s starostjo narašča povprečno število sočasno predpisanih zdravil po starostnih skupinah, ravno tako je v porastu tudi polifarmakoterapija (slika 2).

Slika 2. Povprečno število sočasno predpisanih receptov po starostnih skupinah.

 

Predpisovanje zdravil po glavnih skupinah in podskupinah atc in ekz klasifikacije

Tabela 1 prikazuje predpisovanje zdravil razvrščenih po italijanski ATC klasifikaciji zdravil.

Tabela 1. Predpisovanje zdravil po glavnih skupinah ATC klasifikacije.

			Št.	Št. receptov		Št. Bolnikov
ATC skupina			zdr.	Št.	%	Št.	%
A	Prebavni trakt in metabolizem		42	303	12,92	299	13,32
B	Kri in krvotvorni organi		15	71	3,03	70	3,12
C	Kardiovaskularni sistem		49	340	14,50	336	14,97
D	Dermatologiki		37	221	9,42	203	9,04
G	Urogenitalni sistem in spolni hormoni		31	257	10,96	202	9,00
H	Sistemski hormonski preparati, razen spolnih hormonov		17	93	3,97	92	4,10
J	Splošni antiinfektivi za sistemsko uporabo		32	234	9,98	231	10,29
L	Antineoplastiki in imunomodulatorji		2	8	0,34	8	0,36
M	Mišično-skeletni sistem		20	144	6,14	143	6,37
N	Živčni sistem		61	383	16,33	376	16,75
P	Antiparazitiki		3	5	0,21	5	0,22
R	Respiratorni trakt		30	205	8,74	201	8,95
S	Senzorni organi		22	81	3,45	79	3,52
V	Ostalo		0	0	0,00	0	0,00
	Skupaj		361	2345	100,0	2245	100,0

Tabela 2. Predpisovanje zdravil po glavnih skupinah EKZ klasifikacije.

		Št.	Št. receptov.		Št. Bolnikov
EKZ skupina		zdr.	Št.	%	Št.	%
01	Zdravila, ki delujejo na imunološke mehanizme	1	1	0,04	1	0,05
02,32	Zdravila, ki delujejo  na infektivne in parazitarne bolezni	39	254	10,83	245	12,2
03	Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje neoplazem	1	7	0,3	7	0,35
04,34	Zdravila, ki delujejo na endokrine bolezni	27	127	5,42	114	5,68
05	Zdravila, ki delujejo na bolezni metabolizma in prehrane	17	137	5,84	131	6,52
06	Zdravila, ki delujejo na bolezni krvi in krvotvornih organov	10	43	1,83	42	2,09
07	Zdravila, ki se uporabljajo pri duševnih motnjah	37	220	9,38	175	8,72
08	Zdravila, ki delujejo na živčevje	23	157	6,7	147	7,32
09	Zdravila, ki delujejo na očesne in ušesne bolezni	23	118	5,03	102	5,08
10,40	Zdravila, ki delujejo na bolezni kardiovaskularnega sistema	53	367	15,65	268	13,35
11	Zdravila, ki delujejo na bolezni respiratornega sistema	24	148	6,31	123	6,13
12	Zdravila, ki delujejo na bolezni digestivnega sistema	27	182	7,76	153	7,62
13	Zdravila, ki delujejo na bolezni urogenitalnega sistema	19	228	9,72	172	8,57
14	Zdravila, ki se uporabljajo pri porodu in komplikacijah med nosečnostjo, porodom in puerperijem	1	1	0,04	1	0,05
15	Druga zdravila, ki delujejo na bolezni kože in podkožnega tkiva	38	208	8,87	184	9,16
16	Zdravila, ki delujejo na bolezni mišično-kostnega sistema in vezivnega tkiva	19	143	6,10	139	6,92
17	Sredstva za nadomeščanje krvi in parenteralna prehrana	2	4	0,17	4	0,20
	Skupaj	361	2345	100,0	2008	100,0

 

Frekvenca izdajanja zdravil na recept za posamezna zdravila oz. skupino zdravil nam pove, kolikokrat je bilo zdravilo ali skupina zdravil izdanih na recept v Centralni lekarni Ljubljana v celem opazovanem obdobju vsem bolnikom v izbrani populaciji. Zdravila, ki so se izdajala na recept le občasno, imajo zato nižjo frekvenco.

Največjemu številu bolnikov v opazovani populaciji so izdali v CLL pripravke z učinkom na živčni sistem 376 bolnikom oz. 16,75 % s frekvenco predpisovnja 383. Sledijo pripravki z delovanjem na srce in ožilje (336 bolnikom oz. 14,97 %, s frekvenco predpisovanja 340) in pripravki z delovanjem na bolezni prebavnih poti in metabolizma (299 bolnikom oz. 13,32 %, s frekvenco predpisovanja 303).

Tabela 2 prikazuje izdana zdravila, predpisana na zdravniški recept po III. EKZ klasifikaciji.

Izbranim bolnikom so v opazovanem obdobju izdali največ zdravilnih pripravkov iz FS 10 (zdravila, ki delujejo na bolezni kardiovaskularnega sistema), sledijo zdravila iz FS 02 (zdravila, ki delujejo  na infektivne in parazitarne bolezni), FS 13 (zdravila, ki delujejo na bolezni urogenitalnega sistema) in FS 15 (druga zdravila, ki delujejo na bolezni kože in podkožnega tkiva) ter FS 07 (zdravila, ki se uporabljajo pri duševnih motnjah).

Sočasno izdana zdravila, predpisana na recept

Slika 3. Število sočasno predpisanih zdravil pri posameznih bolnikih.

Prikazani model za raziskovanje uporabe zdravil je primeren tudi za spremljanje sočasnega predpisovanja zdravil.

Opazovani populaciji so v povprečju sočasno predpisovali 1,53 zdravil. Največje število sočasno predpisanih zdravil je bilo 8 (izdano bolnici, stari 67 let), najmanjše pa 1 (slika 3).

Po ATC klasifikaciji izdanih zdravil v CLL sem izločila zdravila za vse bolnike, katerim so sočasno predpisali več kot eno zdravilo, izpisala v posebno tabelo ter jim dodala številko bolnika (iz osnovne baze podatkov). Tako sem s pomočjo PIVOT tabel v Excel programu ovrednotila podatke o časovno izdanih zdravilih v CLL, in sicer sem:

• poiskala pet najpogosteje predpisanih zdravil po generičnih imenih oz. ATC oz. EKZ klasifikaciji,
• določila število kombinacij, v katerih je bilo prisotno določeno zdravilo,
• poiskala preko šifer bolnikov še generična imena zdravil, katera so istočasno nastopala s petimi najpogosteje sočasno predpisanimi zdravili.

Med izločenimi kombinacijami 2345 izdanih receptov v CLL so v opazovanem obdobju najpogosteje v kombinaciji vročili antihipertenziv ENALAPRIL; frekvenca enalaprila v vseh sočasno izdanih kombinacijah je 98, dobilo ga je 47 bolnikov, predpisan pa je bil s 55 različnimi zdravili po generičnih imenih. Enalapril je najpogosteje nastopal v kombinaciji z antihipertenzivom nifedipinom (5), antiagregacijskim zdravilom acetilsalicilno kislino (5), antihipertenzivom amlodipinom (4), hipolipemikom lovastatinom (4), kardiotonikom medigoksinom (4), antihipertenzivom metoprololom (4), kar kaže na sočasno predpisovanje zdravil pri težjih bolnikih s kombinacijo kroničnih bolezni (zvišan krvni tlak, hiperlipemija, motnje srčnega ritma). Z ostalimi zdravilnimi pripravki je nastopal tri- in manjkrat.

Druga najpogosteje v kombinaciji nastopajoča zdravilna učinkovina je antiagregacijsko in antipiretično zdravilo ACETILSALICILNA KISLINA, ki se pojavi 83-krat. Sočasno z drugimi zdravili je bila izdana 36 bolnikom in sicer z 48 različnimi generičnimi imeni zdravil. Acetilsalicilna kislina je bila največkrat v kombinaciji z naslednjimi: antihipertenziv enalapril (5), anksiolitik diazepam (4), antirevmatik diklofenak (4), antihipertenziv nifedipin (4), antiaritmik verapamil (4).

Naslednji je blokator H2 receptorjev RANITIDIN, ki se pojavi po frekvenci vseh sočasno predpisanih zdravil 76-krat. V CLL so ga izdali 33 bolnikom, v kombinaciji s 55 različnimi generičnimi imeni. Najpogosteje je nastopal skupaj s hidrotalcitom (8), anksiolitikom lorazepamom (3) in antiaritmikom verapamilom (3). Z ostalimi se je ranitidin sočasno pojavil dva- in manjkrat.

Četrta najpogosteje izdana zdravilna učinkovina je LORATIDIN. Frekvenca vseh sočasno izdanih kombinacij loratidina z ostalimi zdravili je 41. Predpisan je bil 26 bolnikom, vročili pa so ga 34-krat z različnimi zdravili po generičnih imenih.

Na petem mestu sledi HIDROTALCIT, ki se je pojavil v kombinaciji 54-krat. Izdali so ga 25 bolnikom v kombinaciji s 34 različnimi generičnimi imeni ostalih zdravil. Najpogosteje je bil hidrotalcit predpisan z ranitidinom (8), ketoprofenom (4), kalcijevim karbonatom (3) in lorazepamom (3). Z ostalimi zdravili po generičnih imenih se je hidrotalcit pojavil dva in manjkrat.

Analiza variance  (F-test)

V primerjavi rezultatov spremljanja porabe zdravil v CLL smo v veliko primerih dobili pričakovane odzive s skupno slovensko porabo in porabo zdravil v vseh lekarnah, v drugih pa popolnoma nepričakovane. Ženskam so sočasno predpisovali povprečno 1.49 zdravil, moškim pa 1.57 zdravil; tabela 3, razlike niso statistično pomembne.

Ostale lastnosti bolnikov imajo značilen vpliv na število sočasnih predpisanih zdravil. S starostjo se povprečno število sočasno predpisanih zdravil enemu bolniku veča.

Pri rezultatih, dobljenih s Pearsonovim koeficientom, smo ugotovili naslednje:

• v starejših starostnih skupinah (zgornje meje) je tudi število bolnikov večje (r=0.6453). Tu gre za pomembno pozitivno korelacijo med parametroma.
• z večanjem starosti bolnikov se veča tudi število izdanih receptov. Vrednost Pearsonovega koeficienta (r=0.7316) potrjuje visoko pozitivno korelacijo.
• naraščanje starosti bolnikov je v visoki pozitivni korelaciji s številom izdanih zdravil na recept v CLL (r=0.7316).

Tabela 3 prikazuje porabo zdravil glede na spol. Ženske jemljejo več zdravil sočasno kot moški.

Tabela 3. Število sočasno izdanih receptov po spolu.

Število soč. izdanih Rp	Ženske %		Moški %		Skupaj	%
1	702	69,09	308	65,12	1010	67,83
2	198	19,49	99	20,93	297	19,95
3	68	6,69	38	8,03	106	7,12
4	32	3,15	19	4,02	51	3,43
5	11	1,08	7	1,48	18	1,21
6	3	0,3	2	0,42	5	0,34
7	1	0,1	0	0,00	1	0,07
8	1	0,1	0	0,00	1	0,07
Skupaj	1016	100,0	473	100,0	1489	100,0
Povp.št./bol.	1,49		1,57

 

Največje povprečno število različnih zdravil so sočasno uporabljali bolniki v starostni skupini 60-69 let, povprečno 1,78 različnih zdravil.

 

Število izdanih škatlic na posamezni recept prikazuje slika 4.

Slika 4. Število sočasno izdanih škatlic zdravil na en recept.

Predpisovanje zdravil na recept je omejeno s predpisi in za kronično zdravljenje ne sme presegati količine izdanih zdravil za tri mesece. Ker je bilo največ zavojčkov izdanih zdravil na recept za kontraceptive (bolnice 20-29 let, v rodnem obdobju), kjer se na zdravniški recept lahko napiše največ tri zavojčke kontraceptivov, prevladuje stolpec s tremi sočasno izdanimi škatlami zdravil.

Bolniki, ki so dobivali po šest ali več zavojčkov zdravil, večinoma prejemajo zdravila za zdravljenje kroničnih bolezni (kardiovaskularne bolezni, bolezni prebavnega sistema - hidrotalcit). Še zlasti izstopajo bolniki s sladkorno boleznijo s 15 ali 20 zavojčki zdravil.

Sklep

Zbiranje podatkov iz zdravniških receptov, izdanih v Centralni lekarni Ljubljana, nam lahko služi tudi kot informacija o predpisovanju zdravil oz. predpisovalnih navadah zdravnikov.

Če bi želeli ugotoviti resnično porabo zdravil pri izbranih bolnikih, bi v raziskavo morali vključiti tudi:

• podatke iz zdravstvenega kartona (npr. diagnoza, za katero je bilo zdravilo predpisano, DDD za posameznega bolnika, dolžina zdravljenja s predpisanim zdravilom);
• poleg tega bi bilo potrebno v takšne raziskave vključiti tudi podatke o sodelovanju bolnikov pri jemanju zdravil (patient compliance) in podatke o zdravilih, ki jih bolnik dobi na drugem mestu in jih tudi uporablja, kar bi nam omogočil le intervju z bolnikom.

Le na tak način bi lahko dobili pravilen vpogled o porabi zdravil pri izbrani populaciji, na osnovi katerega bi lahko načrtovali ustrezne ukrepe za izboljšanje zdravljenja z zdravili in s tem izboljšali kakovost življenja.

---

Literatura

1.    Mitchell JL. Pharmaceutical Care in an Ambulatory Care Center. Am Pharm 1993; 33:31-5.

2.    Šegedin D, Jermol A, Krsmanovič M, Žitnik D. Farmacevtska skrb. Farm Vestn 1996;47:85-93.

3.    Turk K. Nova vloga farmacevta v zdravstvenem varstvu. Dermatiki. Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 1994:73-86.

4.    WHO second Meeting, Tokyo, Japan. The role of the pharmacist: Quality pharmaceutical services - benefits for governments and the public, 31 Avgust - 3. September 1993, Part II, 5 - 11.

5.    The fortyseventh World Health Assembly. The role of the pharmacist in support of the WHO revised drug strategy. May 1994.

6.    The Third Annual Meeting of the EuroPharm Forum. Questions to ask about your medicines. Workshop, 30 - 31 May 1994.

7.    Schulz M, Brushwood DB. The Pharmacist's Role in Patient Care. Pharm D 1991;31:42-8.

8.    Taylor D. Pharmacy in a new age. The Phamaceutical Journal 1995;254:543-6.

9.    The second International Symposium on the Malta. The role of the pharmacist in health promotion and disease prevention. March 1996:21-3,32-6,40,41.

10. Vučko S. Anatomsko-terapevtično-kemijska (ATC) klasifikacija zdravil. Farm Vestn 1996;47:73-84.

11. Le Roux MGJ. The anatomical therapeutical chemical (ATC) drug classification system, possible new application. Int Pharm J 1990; 4:150-3.

12. Šmid-Korbar J. Vrednotenje ustreznosti metod za spremljanje porabe zdravil. Raziskovalno delo. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja R Slovenije, 1994.

13. Ambulantno predpisovanje zdravil v R Sloveniji in zdravstvenih regijah v letu 1995. Zdrav Var 1996;35(suppl 4).

14. Zakon o zdravilih (Ur.list RS št.9/96).

15. Register zdravil R Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za zdravstvo in Inštitut za varovanje zdravja RS, 1995.

16. Registar osnovnih podataka farmakoinformatike. 33 izdaja., Zagreb: 1989.

17. Italian directory of drugs and manufacturers. 51 edizione. Milano: Organizzazione Editoriale Medico Farmaceutica, 1991.