Predpisovanje zdravil v družinski medicini
(Zbornik 15. učnih delavnic za zdravnike družinske medicine)

ŠTUDENTOVA PRIČAKOVANJA NA VAJAH IZ DRUŽINSKE MEDICINE
Andrej Kunstelj

Pričakovanja

Vaje iz Družinske medicine so v sklopu kliničnih vaj v šestem letniku nekaj posebnega, saj se v ambulanti zdravnika družinske - splošne medicine obravnava širok spekter bolnikov z akutnimi in s kroničnimi težavami iz različnih medicinskih specialnosti. Mnogo teh zdravstvenih težav pa študent ne more spoznati drugje kot prav v splošni ambulanti in na bolnikovem domu. Tako je tudi raznolikost in količina zdravil, ki jih predpišejo zdravniki družinske - splošne medicine velika. Študent pred vajami iz družinske medicine pričakuje predvsem, da bo izvedel kaj več o odnosu med bolnikom in zdravnikom ter o vlogi zdravnika pri celostni obravnavi družine, odnosov znotraj družine in vplivanje le-teh na pojavnost določenih bolezenskih stanj. Tako na pomembnost predpisovanja zdravil ter na učinek, ki jih le-ta imajo na odnos med bolnikom in zdravnikom, sprva sploh ne pomisli.

Vaje

Kot se izkaže med vajami, je pomembno poznati farmakodinamiko zdravil, njihova prodajna imena, aktivno učinkovino, način jemanja ter stranske učinke zdravil, vendar pa to ni vse. Bolnikovega pričakovanja, da bo zdravilo dobil in zdravnikove pripravljenosti ustreči bolnikovim željam ne gre zanemarjati. Študentu se postavlja vprašanje, kako pravilno uravnotežiti včasih precej ostro napisana priporočila za predpisovanje zdravil z bolnikovimi željami in pričakovanji. Kdaj popustiti na račun bolnika? Najboljši primer za to je bolnikovo pričakovanje, da mu bo zdravnik pri akutnem respiratornem infektu virusne etiologije predpisal antibiotik, ki je bolniku ali znancem že večkrat pomagal pri podobnih, a ne enakih bolezenskih stanjih. Morda ne gre zanemarjati govoric, ki jih študent sliši že pred prihodom na vaje, da so zdravniki družinske - splošne medicine pri predpisovanju anksiolitikov in zdravil proti bolečinam preveč “radodarni”, vendar kot se izkaže na vajah, je tesnobo in bolečino, ki jo občuti oziroma prestaja bolnik, težko izmeriti.

Vprašanja

To pa ni vse, študent pride na vaje predvsem s teoretičnim znanjem, ki ga skuša zamenjati za praktične izkušnje. Tako ga zanima, kdaj pri bolniku uvesti medikamentozno terapijo, koliko časa lahko določena bolezenska stanja obvladujemo samo z nemedikamentoznimi sredstvi in katera od njih dajejo najboljše rezultate. Zanima ga tudi, kdaj naj se v procesu zdravljenja določene kronične bolezni obrne po nasvet k specialistu in kako mu lahko le-ta pomaga pri uvajanju in spremljanju dolgotrajnega zdravljenja, ki ga bolnik potrebuje. Ne najbolj nepomembno vprašanje, ki si ga študent zastavi, je verjetno, koliko svobode ima zdravnik družinske - splošne medicine pri zdravljenju, ki ga predpiše zdravnik specialist, in kdaj se lahko odloči za prekinitev oziroma za neupoštevanje le-te.

V zadnjem času, ko vsi merijo učinkovitost zdravnikovega dela ne samo po zadovoljstvu bolnika in kakovosti opravljenega dela, temveč tudi po tem, kako potraten je zdravnik, skuša študent zvedeti, katera zdravila in kateri načini zdravljenja so v določenih bolezenskih stanjih najbolj ugodni, saj popolnih tako ali tako ni. Da bi v pičlih sedmih tednih spoznal in obvladal tudi to, katera zdravila so na negativni oziroma vmestni listi, je utopija, ki se je študent zaveda že pred prihodom na vaje.

Sklep

Študentova pričakovanja so velika, in težko je zahtevati, da mu bo zdravnik družinske - splošne medicine lahko vedno ponudil pravi odgovor, ki bo zadovoljil študentovo radovednost. Vendar kot se izkaže ob koncu vaj iz Družinske medicine, je večina študentov zelo zadovoljnih s količino uporabnega znanja o predpisovanju zdravil, ki ga dobijo.