PRIKAZ
OBRAVNAVE RAZLIČNIH POŠKODB NA TERENU
Boštjan Polenčič,
zdr. tehnik, PHE Maribor, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
Reševalci se
pogosto srečujemo s situacijami, kjer je delo na terenu pogosto
improvizacija tega, kar smo se učili iz učbenikov. Pri takih ekstremnih
situacijah je težavnost dela pogosto odvisna od iznajdljivosti in
spretnosti reševalcev.
Prikazani primeri
so samo del našega vsakdanjika. Prvi primer govori o trčenju osebnega
vozila in avtobusa. V trčenju je ena oseba izgubila življenje, 7
oseb je bilo poškodovanih, od tega 2 huje telesno. Tragedija bi
lahko bila še hujša, če bi avtobus s potniki zdrsnil preko roba
in se zakotalil približno 3-5 metrov globoko.
Naslednja primera
govorita o poskusih samomora s plinom. V prvem prispevku bomo videli
razdejanje in posledice eksplozije mestnega plina. Ta vrsta plina
je lažja od zraka in se pri uhajanju pomika proti stropom. Drugi
samomorilec je za smrt uporabil plin propan-butan, ki se nahaja
v plinskih jeklenkah in ga prav tako uporabljamo v gospodinjstvih.
Ta plin pa je težji od zraka in se prične kopičiti pri tleh. Iz
tega je razvidna tudi rušilna jakost.
V tretjem prikazu
se bomo ukvarjali z voznico osebnega avtomobila, ki je zapeljala
v reko Dravo. Tudi tukaj ni izključena možnost samomora. Po posredovanju
poklicne gasilske brigade, ki je utopljenko izvlekla iz vozila,
je ekipa PHE pričela z oživljanjem.
Naslednji prikaz
je namenjen nam vsem kot opozorilo. Gre za prometno nesrečo reševalcev,
ki so hiteli na nujni vožnji na pomoč, a do kraja dogodka niso prispeli.
Želimo si, da se taki primeri ne bi dogajali, a glede na zahtevnost
in izpostavljenost dela, tega v celoti nikdar ne bomo izkoreninili.
Na koncu vam
bom predstavil še nekaj fotografskih posnetkov iz različnih intervencij,
ki so bile prav tako nekaj posebnega po svoji karakteristiki.
Upam, da bom
s svojim predavanjem uspel prikazati, kakšno je delo v reševalni
službi in prehospitalni enoti.
VLOGA
USPOSOBLJENEGA LAIKA PRI REŠEVANJU POŠKODOVANCEV NA TERENU
Samo Cuznar,
voznik reševalec, ZD Jesenice
1. CILJI
PRVE POMOČI NA TERENU:
- Ohraniti
življenje
- Preprečiti
poslabšanje zdravstvenega stanja ponesrečencev
- Poskrbeti
za strokovno pomoč
2. ZAGOTAVLJANJE
REŠEVALNE VERIGE:
1. Neodložljivi
ukrepi 2. klic :112; klic naj bo najpozneje pet minut po ugotovitvi
stanj ogroženosti, obvestiti: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje
je nesreča, koliko je poškodovancev, kakšno pomoč potrebujejo; vedno
počakati na dodatna vprašanja dispečerja
3. Prva pomoč
4. Reševalna služba
5. Bolnišnica
3. UKREPI
NA TERENU:
NAGLO, PRAVILNO
IN V PRAVILNEM ZAPOREDJU
- Presoditi
okoliščine (prepoznava stanj, ki ogrožajo poškodovanca, prepoznava
dodatnih okoliščin, ki ogrožajo poškodovanca- nalet avtomobilov,
padajoče skale, prepoznava stanj, ki ogrožajo reševalce
- Pristop
k poškodovancu(prepoznava stanj, ki ogrožajo poškodovanca, prijazen,
pozitiven in pomirjajoč pristop, zagotoviti bolnikovo/ponesrečenčevo
zasebnost
- Pregled poškodovanca
(sistematičen in natančen) in hkratno ukrepanje v primeru nujne
pomoči
v Ukrepi prve
pomoči morajo ustrezati vsem zahtevam medicinske stroke, vendar
je narava ukrepanja reševalca pogosto odvisna od:
- Kraja nesreče
- Opreme reševalca
- Znanja in
izkušenj reševalca
- Možnosti
dodatne pomoči drugih reševalcev in služb
- Pomembna
je različna vloga reševalca-laika v primeru samostojnega delovanja,
ali v okviru teamskega dela z drugimi bolj usposobljenimi reševalci
USPOSABLJANJE
REŠEVALCEV - LAIKOV
- različni
tečaji PP v okviru izobraževalnih tečajev Rdečega križa Slovenije
(bolničar, pomožni bolničar)
- Tečaji Prve
pomoči za gorske reševalce (osnovni, obnavljalni)
- Tečaji prve
pomoči za gasilce
KAKO
IZBOLJŠATI PREDAJO POŠKODOVANCA V BOLNIŠNICI
Karli STANIČ,
zdravstveni tehnik, PHE Kranj, ZD Kranj, Gosposvetska 10, 4000 Kranj
Predaja pacienta
je pomemben del obravnave urgentnega ali neurgentnega bolnika ali
poškodovanca. Odvija se v bolnišnici, drugih zdravstvenih ali nezdravstvenih
ustanovah ali na bolnikovem domu. Člani ekipe morajo biti strokovno
usposobljeni, da znajo pridobivati in prenašati podatke naprej.
Važna je dobra komunikacija in prenos podatkov med zdravstvenimi
delavci, svojci ter pacientom in predaja natančno izpolnjene dokumentacije
strokovnemu osebju. Dobra predaja in izpolnjena dokumentacija, ne
glede na to, kdo jo izpolnjuje, nam daje kakovosten pregled o stanju
bolnika ali poškodovanca in omogoča učinkovitejšo zdravljenje in
zdravstveno nego.
Predaja bolnika
je proces, ki vključuje prenos vseh pomembnih podatkov o pacientu,
ki ga predajamo in o dokumentaciji, ki mora takega bolnika spremljati.
Pri predaji pacienta, katera se odvija na strokovni, verbalni in
neverbalni ravni, poznamo več nivojev predaje:
- zdravnik
- zdravnik
- zdravstveni
tehnik - zdravnik
- zdravstveni
tehnik - medicinska sestra
- zdravstveni
tehnik - svojci
Predaja bolnika
se odvija v bolnišnici, kjer lahko bolnika predamo v urgentni sprejemni
ambulanti ali v neurgentni specialistični ambulanti. Bolnike lahko
predamo tudi v drugih zdravstvenih ali nezdravstvenih zavodih, kot
so zdravstveni domovi, domovi starejših občanov, zdraviliščih in
podobno, ter na bolnikovem domu, kjer bolnika predamo svojcem ali
znancem.
Glede na stanje
bolnika ločimo predajo urgentnega bolnika, katerega sprejemnemu
zdravniku preda zdravnik oz. v primeru njegove odsotnosti zdravstveni
tehnik. Sprejemnega zdravnika seznanimo z dosedanjim potekom oskrbe.
Neurgentnega
bolnika preda zdravstveni tehnik oz. voznik reševalec drugemu zdravstvenemu
osebju.
Bolnika nikoli ne puščamo samega na hodniku pred sprejemno ambulanto.
Dokler bolnika ne predamo, zanj odgovarjamo.
Pri predaji
urgentnega bolnika mora zdravnik, ki je spremljal bolnika v bolnišnico,
izpolniti obrazec Protokol nujne intervencije in eno kopijo oddati
sprejemnemu zdravniku. Če v ekipi ni zdravnika, bi moral obrazec
izpolniti zdravstveni tehnik, v skladu s svojim znanjem.
Neurgentnega
bolnika predaja zdravstveni tehnik- reševalec drugemu zdravstvenemu
osebju na ustrezni lokaciji v bolnišnici oziroma v specialistični
ambulanti. Predaja je ustna ali pisna. Pri predaji smo osredotočeni
na napotno diagnozo.
Kakovostna predaja
bolnika ali poškodovanca je danes velikokrat zapostavljena. Pogosto
pridobimo premalo informacij, premalo je ustrezne komunikacije z
bolniki in zdravstvenim osebjem, kamor bolnika predajamo.
SODNOMEDICINSKI
PROBLEMI OBRAVNAVE POŠKODB
Doc. dr.
Jože Balažic, dr. med., Borut Štefanič, dr. med. Inštitut za sodno
medicino, Medicinska fakulteta, Korytkova 2, Ljubljana
Poškodbe, ki
jih obravnava pri svojem delu zdravnik družinske medicine v osnovnem
zdravstvu, direktno sorazmerno redko postanejo predmet sodnomedicinske
obravnave. Njihova obravnava je predvsem predmet sodnomedicinskega
izvedenskega dela, kjer poškodbe, ki so bile obravnavane na primarni
ravni osnovnega zdravstva, nedvomno najdejo v izvedenstvu pomembno
mesto, zlasti takrat, kadar niso bile obravnavane pri specialistu,
ali pa so v specialističnem izvidu površno zapisane. Specialist
travmatolog po navadi poškodbe opiše v skopih anamnestičnih podatkih
in se osredotoči na pomembnejše poškodbe, medtem ko manjše poškodbe
enostavno ne protokolira ali pa je njihova pritokolacija površna.
V takih primerih se v sodnomedicinskem izvedenstvu poslužujemo opisa
poškodb družinskega zdravnika, ki je poškodovanca prvi obravnaval
in njegovi podatki predstavljajo mnogo krat neprecenljivo bogastvo,
če so natančno zapisani. S tega gledišča poudarjamo, da je dober
zapis v zdravstvenem kartonu ali v dežurni knjigi temeljni kamen
dobro opravljenega izvedenstva, hkrati pa je to tudi osnovno načelo
sodnomedicinskih opravil zdravnika družinske medicine pri obravnavi
poškodb.
Zdravnikova
prijavna dolžnost
Vselej, kadar gre za sum, da je neka obravnavana poškodba posledica
kaznivega dejanja, bo zdravnik obvestil policijo. V takih primerih
zdravnik naj ne bo v dvomih, da s prijavo morda stori dejanje izdaje
poklicne skrivnosti, kajti v danem primeru je korist posameznika
ter družbe pomembnejša, kar navaja tudi naš veljavni Kazenski zakonik:
"Za dejanje iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje, kdor izda
skrivnost zaradi splošne koristi ali zaradi koristi koga drugega,
če je ta korist večja, kakor pa ohranitev skrivnosti." Zakon
o kazenskem postopku pa navaja: "Vsakdo lahko naznani kaznivo
dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti".
Izhajajoč iz
navedenih pravnih določil je zdravnik v osnovnem zdravstvu dolžan
opraviti prijavno dolžnost, kar sledi tudi iz naslednje zahteve
Zakona o kazenskem postopku: "Vsi državni organi in organizacije
z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera
se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni,
ali če kako drugače zvedo zanje."
Prav na področju
obravnave telesnih poškodb in njihove prijave naleti zdravnik družinske
medicine v osnovnem zdravstvu na največ nerazjasnjenih vprašanj,
na katera bomo skušali odgovoriti na srečanju.
