Ni izboljšanja
kakovosti brez spremembe.
Izboljšanje kakovosti navadno povezujemo
z dosledno uporabo priporočil za delo. Oblikovanje priporočil je
zahteven postopek zbiranja, preverjanja in usklajevanja znanstvenih
izsledkov o določenem področju, zato je smiselno, da se opravi na
državni ravni. Vedno pogosteje se bodo oblikovala celo na meddržavni
ravni. Način oblikovanja soglasja in razširjanje priporočil vpliva
na to, kako jih bodo izvajalci sprejeli in uporabljali pri svojem
delu. Skupine izvajalcev na krajevni ravni predstavljajo nekakšen
"filter", ki skrbi, da so priporočila prilagojena krajevnim
razmeram in potrebam. Hkrati predstavljajo močno spodbudo za uporabo
priporočil. Za izboljševanje kakovosti potrebujemo vir podatkov.
Čeprav je na voljo vedno več metod zbiranja podatkov, zdravstveni
karton ostaja pomembno sredstvo zbiranja rutinskih podatkov ob vsakem
posvetu bolnika. Zdravstveni karton je torej poleg ostalih namenov
z nekaterimi zadržki uporaben tudi za ocenjevanje kakovosti. Bolnik
- uporabnik zdravstvene oskrbe - je postal tako pomemben udeleženec
v sistemu zdravstvenega varstva, da mu pripada pravica sooblikovanja
kakovosti. Čeprav ne more ocenjevati strokovne kakovosti postopkov,
nam da pomembno oceno izida skozi zadovoljstvo z načinom obravnave.
Bolnik se mora poleg neposrednih odločitev v postopku oskrbe dejavno
vključevati tudi v načrtovanje oskrbe. Zanimanje za želje, potrebe
in pričakovanja bolnikov morajo postati vsakdanji del nalog vodilnih
v zdravstvenih ustanovah. Krajevne skupine izvajalcev, ki se srečujejo,
medsebojno obiskujejo in se lotevajo projektov za izboljšanje svojega
dela, so osnovni generator sprememb. Različne diskusijske skupine,
krožki kakovosti in druge oblike formalnega in neformalnega druženja
dokazano prispevajo h kakovostnejšemu delu. Vsega se ni mogoče naučiti
v času študija na fakulteti in med specializacijo, zato je zasnova
stalnega izobraževanja pomemben prispevek k dosmrtnemu učenju vseh
izvajalcev oskrbe. Različne oblike izobraževanja imajo različen
"domet" glede uspešnosti spreminjanja sloga dela. Poznavanje
različnih možnosti posameznih oblik nas usmerja pri načrtovanju
in spodbujanju take izobraževalne dejavnosti, ki z večjo verjetnostjo
prispeva k želenim spremembam. Delo v skupini na krajevni ravni
se je doslej izkazalo kot učinkovita metoda pridobivanja novega
znanja. Izboljšanja kakovosti si ne moremo zamisliti brez spremembe,
zato mora postati spreminjanje stalnica našega razmišljanja. Zlasti
vodilni se morajo zavedati pomena in občutljivosti načrtovanja,
odstranjevanja ovir in spodbujanja spreminjanja sloga dela. Vodilni
so tudi najodgovornejši za ustvarjanje ustreznih pogojev za spremembe.
V tem delu sta opisana zdravstveni
karton in uporaba priporočil. Dodana so razmišljanja o vključevanju
bolnikov v načrtovanje oskrbe, o izobraževanju za kakovost in obvladovanju
sprememb.
