Uvod
Tako prekomerna telesna teža kot debelost predstavljata enega
izmed pomembnih dejavnikov tveganja, ki predstavlja vzrok za nastanek
številnih kroničnih bolezni, med katerimi so na prvem mestu bolezni
srca in ožilja. Tako kot v razvitem svetu, je tudi v Sloveniji
umrljivost zaradi srčno žilnih bolezni na prvem mestu. V letu
2001 smo v Sloveniji pričeli z izvajanjem preventivnega programa
za odraslo populacijo, ki je usmerjen predvsem k obvladovanju
dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni in vključuje
tudi zdravstveno vzgojno delo. Rezultati delavnic ťZdravo hujšanjeŤ
kažejo, da je takšna oblika dela zelo uspešna za obvladovanje
srčno žilnih bolezni.
Prekomerna
telesna teža in debelost predstavljata problem svetovnih razsežnosti
in sta dejavnika tveganja, ki pomembno vplivata na nastanek številnih
kroničnih obolenj. V ZDA je po zadnjih podatkih ljudi, starejših
od 20 let, ki so prekomerno prehranjeni in debeli že 64,5 %, tistih
katerih indeks telesne teže (ITT) znaša 30 in več pa je 30,5 %.
Podatki
kažejo, da je prevalenca hipertenzije pri moških, ki imajo ITT
med 25 in 27 22,1 %, pri tistih, ki imajo ITT med 27 in 30, pa
je delež tistih s povišanim krvnim tlakom 27 %. Podobno je tudi
pri ženskah, kjer je bila prevalenca hipertenzije 27,7 % v skupini
žensk z ITT od 25 do 27, pri ženskah z ITT med 27 in 30 pa kar
32,7 %.
Umrljivost
zaradi debelosti narašča predvsem pri tistih prebivalcih, katerih
ITT presega 30. Pri debelih ljudeh je po izsledkih večine raziskav
tveganje za smrt vseh vzrokov kar za 50 do 100 % večja kot pri
ljudeh z normalno telesno težo (ITT 20 25), pri čemer so na
prvem mestu smrti zaradi srčno žilnih obolenj. Pričakovana življenjska
doba pri debelih ljudeh je krajša za 2 do 5 let (1). Debeli ljudje
imajo prav tako povišan sistolični kot diastolični krvni pritisk,
povišano koncentracijo trigliceridov v krvi in zvišan krvni sladkor
na tešče (2).
Debelost
pa ne vpliva samo na razvoj hipertenzije, temveč predstavlja tudi
močno povečano tveganje za nastanek akutnega miokardnega infarkta
pri moških na vzhodnem Finskem (3).
Tudi v Sloveniji predstavlja debelost resen problem, ne samo pri
odrasli populaciji, ampak tudi pri otrocih in mladostnikih, saj
je prekomerno prehranjenih in debelih že več kot polovica prebivalcev
.
V Sloveniji je prekomerno prehranjenih (ITT 25,00 29,99) 39,6
% odraslih prebivalcev, od tega 50 % moških in 30 % žensk, debelih
(ITT ł 30) pa 15 %, od tega 16,5 % moških in 13,8 % žensk.
V obdobju od leta 1995 do 1999 so bile kot vzroki smrti v Sloveniji
najpogosteje zabeležene bolezni srca in ožilja, starostno standardizirana
umrljivost je znašala leta 1999 61,69 na 100.000 prebivalcev (4).
Debelost je neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih
obolenj in predstavlja pomemben vzrok za prezgodnjo invalidnost
in umrljivost. Ljudje s prekomerno telesno težo in debelostjo
imajo pogosto pridružene še druge dejavnike tveganja, kar še dodatno
poveča tveganje za razvoj miokardnega infarkta in koronarno smrt
(5).
Cilji
obvladovanja prekomerne telesne teže in debelosti
Glede na velik vpliv debelosti in prekomerne telesne teže na zdravje
ljudi, sta bila v sodelovanju s CINDI Slovenija opredeljena dva
cilja:
1. V petih letih zmanjšati število ljudi, ki imajo prekomerno
telesno težo in so debeli za 10 %
2. V petih letih povečati število ljudi z zdravo telesno težo
za 10 %
Tako
zahtevne cilje je mogoče doseči samo z ustrezno načrtovanim zdravstveno
vzgojnim delom, namenjenim osebam s prekomerno telesno težo in
debelim. To dokazujejo tudi dosežki drugih, ki so se tega problema
lotili organizirano že pred leti (6). Zaradi uspešnosti teh metod
dela, smo se v Sloveniji odločili za zdravstveno vzgojno delo
z izbrano populacijo odraslih iz določene starostne skupine, katerih
globalna koronarna ogroženost znaša 20 % in več, pa tudi vseh
tistih, ki imajo prisotne še druge dejavnike tveganja in so družinsko
obremenjeni za nastanek srčno žilnih bolezni. Posredno z vplivom
na dejavnike tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni pa lahko
pomembno zmanjšamo tudi obolevnost in umrljivost zaradi drugih
kroničnih bolezni. Namen preventivnega programa ni le iskanje
dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, zelo pomemben
cilj preventivnega programa je ustrezno ukrepanje potem, ko smo
dejavnike tveganja odkrili in ocenili kakšno tveganje za zdravje
predstavljajo.
Program
obvladovanja prekomerne telesne teže in debelosti
Opredelitev ogroženih oseb
V Sloveniji je stekel program preprečevanja srčno žilnih bolezni
v osnovni zdravstveni dejavnosti v oktobru 2001. Preventivni program
vključuje moške v starostnem obdobju od 35 do 65 let in ženske
v starostnem obdobju od 45 do 70 let. Splošni / družinski zdravniki
so vsem svojim opredeljenim zavarovancem, ki so v tej starostni
skupini, poslali na dom presejalni vprašalnik za oceno koronarne
ogroženosti (vprašalnik ťToronto Working GroupŤ). Vprašalnik je
enostaven in vključuje vprašanja o dejavnikih tveganja, kot so
starost, telesna teža, kajenje, družinska obremenjenost s srčno
žilnimi obolenji. Zavarovanci so vprašalnik vrnili zdravniku,
ta pa je najprej povabil na preventivni pregled tiste bolnike,
ki so zbrali največ točk in so najbolj ogroženi, v roku petih
let pa bo zdravnik pregledal celotno odraslo populacijo v dogovorjenem
starostnem obdobju.
Preventivni
pregled vključuje družinsko anamnezo, osebno anamnezo, klinični
pregled, laboratorijske preiskave (krvni sladkor, holesterol),
posebna pozornost pa je namenjena odkrivanju dejavnikov tveganja
za nastanek srčno žilnih obolenj (kajenje, tvegano uživanje alkohola,
debelost, telesna nedejavnost, neustrezna prehrana, povišan krvni
tlak, povišan holelsterol v krvi, povišan krvni sladkor).
Po
opravljenem preventivnem pregledu zdravnik oceni globalno koronarno
ogroženost s pomočjo tabele koronarne ogroženosti. Zelo ogroženi
so tisti pacienti pri katerih je globalna koronarna ogroženost
v naslednjih 10 letih večja od 20 %, ali bi presegla 20 %, če
jo projeciramo na starost 60 let (7, 8).
Zdravstveno
vzgojne delavnice: namen, organizacija in izvedba
Glavni cilj delavnice zdravega hujšanja je, da bi udeleženci spremenili
svoj vedenjski slog, spremenili nezdravo prehranjevanje in vključili
v svoj vedenjski slog tudi telesno aktivnost, udeleženci pa naj
bi v povprečju znižali svojo telesno težo za 5 % in več.
Zdravstveno
vzgojne delavnice potekajo v zdravstveno vzgojnih centrih, ki
jih je v Sloveniji 60 in imajo sedež v zdravstvenih domovih. V
delavnico ťZdravo hujšanjeŤ napotijo splošni / družinski zdravniki
vse tiste paciente, pri katerih znaša ITT ł 25 in imajo absolutno
tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj ł 20 %, kot tudi tiste,
ki imajo ITT ł 30.
Delavnico
zdravega hujšanja vodijo za to posebej usposobljeni strokovnjaki,
ki so svoje znanje pridobili na delavnicah ťŠola za promocijo
zdravja in obvladovanje kroničnih bolezniŤ, dodatna, poglobljena
znanja pa še na delavnicah za vodenje uspešnega in zdravega hujšanja
na CINDI Slovenija. Pri izvajanju delavnic sodelujejo: zdravniki,
medicinske sestre, profesorji zdravstvene in telesne vzgoje, fizioterapevti,
psihologi.
V
začetku izvajanja teh zdravstveno vzgojnih delavnic je bilo potrebno
v skupino vključiti 20 oseb. To je predstavljalo na eni strani
organizacijske težave, na drugi strani pa je delo s tako veliko
skupino manj učinkovito. Od leta 2003 dalje pa je najmanjša skupina,
za katero je mogoče organizirati delavnico, 15 oseb. To predstavlja
veliko razbremenitev izvajalcev, s tem pa je mogoče pričakovati
še boljše rezultate, saj omogoča manjša skupina več individualnega
dela.
Program
dela v delavnici ťZdravo hujšanjeŤ:
1. Seznanjanje udeležencev z ITT, načrtovanje zdravega hujšanja,
skupinsko in individualno;
2. Predstavitev osnovnih informacij o zdravi prehrani;
3. Seznanjanje z zdravim načinom hujšanja;
4. Predstavitev vpliva in pomena telesne dejavnosti na zdravo
hujšanje;
5. Seznanjanje udeležencev s pomenom pozitivne samopodobe, z vplivi
stresa in neugodnih čustvenih situacij na telesno težo;
6. Osnove izbiranja, nakupovanja in priprave zdrave hrane;
7. Vsa srečanja vključujejo medsebojno izmenjavo izkušenj pri
doseganju zastavljenih ciljev.
Posamezna delavnica vključuje 14 srečanj, ki se zvrstijo v štirih
mesecih. Srečanja vključujejo test hoje na 2 kilometra in ob vsakem
srečanju še izvajanje telesne aktivnosti, ki jo vodi bodisi fizioterapevt
ali profesor telesne vzgoje ter posvet z zdravnikom, ki je individualen.
Celotna delavnica traja 56 ur (9).
Zdravstveno
vzgojne delavnice: problemi in rešitve
Izvedba delavnice ťZdravo hujšanjeŤ je zelo zahtevna, saj zahteva
od izvajalcev izjemno dobro poznavanje problematike, izvajalci
so do sedaj v glavnem vodili delavnico poleg svojih rednih delovnih
obveznosti, kar jim je predstavljalo še dodaten napor in težave
pri uspešnosti. V nekaterih zdravstveno vzgojnih centrih se za
izvajanje teh delavnic še niso odločili.
Nekaterim
posameznikom ne odgovarja skupinska obravnava in so bolj naklonjeni
individualni obravnavi, zato bi morali imeti možnost, da jim zdravnik
individualno svetuje, kot je to možno za individualno svetovanje
za opustitev kajenja in za opustitev tveganega uživanja alkoholnih
pijač.
Delavnice
zdravo hujšanje v Sloveniji v letu 2002
V letu 2002 je bilo izvedenih v Zdravstveno vzgojnih centrih v
Sloveniji 67 delavnic zdravega hujšanja. Z namenom, da bi ugotovili
učinkovitost takega pristopa pri obvladovanju prekomerne telesne
teže in debelosti, smo izvedli evaluacijo dveh delavnic zdravega
hujšanja, ki sta potekali v ZD Nova Gorica in ZP Vojnik. Rezultati
kažejo, da je pristop uspešen, saj so udeleženci v povprečju zmanjšali
telesno težo za 9 %. Maksimalna izguba telesne teže v 14 tednih
je znašala 16,4 kg, minimalna pa 1,7 kg. V povprečju se je ITT
zmanjšal za 3, največje znižanje je bilo 6,4, najmanjše pa 0,7.
Sklep
Zdravstveno vzgojno delo predstavlja zelo pomembno metodo pri
obvladovanju številnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih
obolenj, posredno pa vpliva na ohranjanje in izboljšanje zdravja,
na zmanjševanje stopnje obolevanja, nastanka invalidnosti in na
zmanjšanje stopnje umrljivosti.
Zdravstveno vzgojna delavnica ťZdravo hujšanjeŤ predstavlja samo
eno izmed petih skupinskih oblik obravnave dejavnikov tveganja,
ki sodijo v sklop zdravstveno vzgojnega dela v zdravstveno vzgojnih
centrih. V tej delavnici pridobijo udeleženci zelo pomembna znanja
o tem, kako na zdrav način izgubljati telesno težo, kako spremeniti
svoje prehranske navade in kako vključiti v svoj vedenjski slog
telesno aktivnost. Namen delavnice je, da bi udeleženci vgradili
pridobljena znanja v svoj vsakdanjik in s tem znali pridobiti
zdravo telesno težo in jo tudi ohraniti.
Literatura
1. www.diabetes.niddk.nih.gov/dm/pubs/statistics/index.htm
2. Whitelaw D, O' Kane M, Wales JK, Barth JH. Risk factors for
coronary heart disease in obese non diabetic subject. Int J
Obes 2001; 25: 1042 6.
3. Tuomilehto J, Salonen JT, Marti B, Jalkanen L, Puska P, Nissinen
A, Wolf E. Body weight and risk of myocardial infarction and death
in the adult population of eastern Finland. Br Med J 1987; 295:
623 7.
4. Šelb Šemerl J., Kravanja M. Umrljivost. Zdravje v Sloveniji
1990-1999. Zdravstveno varstvo 40; Suppl 1: 79-86
5. Kannel WB, Wilson PW, Nam BH, D' Agostino RB. Risk stratification
of obesity as a coronary risk factor. Am J Cardiol 2002; 90: 697
701.
6. Anton Garcia F, Maiques Galan A, Franch Taix M, Aleixandre
Marti E, Gomez Ortega AB, Sotoca Cobaleda R. Effectiveness of
cardiovascular prevention in primary care. Aten Primaria 2001;
28: 642 7.
7. Navodila Ministrstva za zdravje za izvajanje preventivnega
zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur. List RS št. 19-1998.
8. Navodila o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje
preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur. List
RS št. 67-2002.
9. CINDI Slovenija. Zdravstveno vzgojni programi v okviru nacionalnega
programa izvajanja preventive v osnovnem zdravstvenem varstvu/družinski
medicini. CINDI Slovenija 2002.
