Uvod
Kronične nenalezljive bolezni, med katere štejemo bolezni srca
in ožilja, rak, sladkorno bolezen, debelost, bolezni obrabe kosti
in sklepov, osteoporozo in druge, so veliko breme sodobnega sveta,
zdravstva in državnih blagajn. Zaradi teh bolezni ljudje v razvitem
svetu, in vse pogosteje tudi v državah v razvoju, množično obolevajo
tudi do 70 %. Skupno tovrstnim boleznim je, da jih v veliki meri
pogojujejo in pospešujejo razvade in nezdrav življenjski slog
sodobnega časa kot so telesna nedejavnost, kajenje, pretirano
pitje alkohola, nezdrava prehrana in stres.
Številne
znanstvene raziskave so pokazale, da je redna telesna dejavnost
pomemben varovalni dejavnik zdravja. Ugodno vpliva na številne,
že prisotne dejavnike tveganja in že razvite bolezni. Krepi obrambne
sposobnosti organizma, zmanjšuje stres in depresijo. Za zdravje
populacije je tako izrednega pomena, da se čim več ljudi čim pogosteje
zmerno giblje.
Pregleda
populacije za kronične nenalezljive bolezni in dejavnike tveganja
zanje, ki sta pozimi 1990/91 in 1996/97 zajela naključno izbrane
Ljubljančane (prvič 1692 in drugič 1342 preiskovancev), stare
od 25 do 64 let, sta med drugim pokazala, da je le tretjina odraslih
primerno telesno dejavnih. Delež telesno nedejavnih se je med
obema pregledoma povečal za 10 %.
Slika
1. Delež telesno dejavnih prebivalcev Slovenije: rezultati CINDI
primerjalne študije o dejavnikih tveganja izvedene v letih 1990/91
(v rumeni barvi - levi stolpec) in 1996/97 (v modri barvi - desni
stolpec).
Visoka prevalenca telesne nedejavnosti in drugih dejavnikov tveganja
za kronične nenalezljive bolezni je vzpodbudila strokovnjake CINDI
Slovenije, kasneje pa tudi slovenske politične veljake, k pospešeni
promociji zdravega življenjskega sloga in k implementaciji programov
preventive kroničnih bolezni (odraslih) v slovensko osnovno zdravstvo.
Namen
in cilj
Namen nacionalnih zdravstveno preventivnih programov na področju
telesne dejavnosti je predvsem vzpodbujati odrasle in starejše
prebivalce Slovenije, da bi redno in vsaj zmerno telesno dejavnost
vključili v svoje vsakodnevno življenje.
Glavni
cilj je za 20 % povečati delež slovenske populacije, ki izvaja
vsaj pol ure zmernega gibanja dnevno in ravno tako za enak odstotek
povečati zdravljenje pacientov s pomočjo telesne dejavnosti.
Metoda
dela
Mnogi zdravstveni delavci, ki so zaposleni v primarnem zdravstvenem
varstvu, so vključeni v proces izvajanja dveh glavnih nacionalnih
programov, ki na posreden ali neposreden način promovirajo telesno
dejavnost za zdravje ali HEPA (iz angl. "Health enhancing
physical activity").
Konec
leta 1999 so se dodatno izobraženi športni in zdravstveni strokovnjaki
(imenovani tudi lokalne preventivno promocijske skupine ali na
kratko LPPS) združili skupaj in začeli izvajati nacionalni projekt
pod imenom SLOVENIJA V GIBANJU - Z GIBANJEM DO ZDRAVJA. Projekt
poteka pod vodstvom CINDI Slovenije in Športne unije Slovenije.
Zajema tudi medijske aktivnosti na nacionalni in lokalni ravni,
katerih namen je promocija redne, varne in učinkovite telesne
dejavnosti kot pomembne komponente zdravega načina življenja.
Glavno
aktivnost v okviru projekta predstavlja test hoje na 2 kilometra,
ki meri telesno zmogljivost posameznikov. Razvili so ga na UKK
inštitutu za promocijo telesne dejavnosti v Tamperah na Finskem.
Tovrsten terenski test je enostaven, varen, zanesljiv, veljaven
in ponovljiv. Masovna testiranja so namenjena praviloma zdravim
in netreniranim posameznikom ter se izvajajo v naravi po vsej
Sloveniji. Uporabljamo jih tudi kot promocijsko orodje telesne
dejavnosti za zdravje. Vsako leto na začetku meseca marca izide
posebna zloženka, ki vsebuje nekaj napotkov za varno vadbo, osebni
koledar gibanja in datume in lokacije vsesplošnih testiranj.
Slika
2. Organizacijska struktura nacionalnega programa SLOVENIJA V
GIBANJU - Z GIBANJEM DO ZDRAVJA. (* CINDI- iz. angl. Countrywide
Integrated Non-communicable Intervention Disease Programme ali
Projekt promocije zdravja in preprečevanje kroničnih nenalezljivih
bolezni; ** ŠUS- Športna unija Slovenije)
Testi hoje za manjše skupine ogroženih prebivalcev pa se izvajajo
v okviru NACIONALNEGA PROGRAMA PREPREČEVANJA SRČNOŽILNIH IN DRUGIH
KRONIČNIH BOLEZNI ZA ODRASLE. Januarja 2002 so se v ambulantah
splošnih zdravnikov začeli izvajati preventivni pregledi populacije
moških starih od 35 do 65 let in žensk starih od 45 do 70 let.
Zdravniškemu pregledu po potrebi sledi vključitev v zdravstvenovzgojne
programe (s kratico ZVP), ki temeljijo na timskem delu in se izvajajo
po metodologiji CINDI Slovenije. Ekipo ponavadi sestavljajo dodatno
strokovno usposobljeni zdravniki, medicinske sestre, profesorice
zdravstvene vzgoje in fizioterapevti. Glavni cilj ZVP, ki zajema
7 različnih delavnic, je doseči pozitivne spremembe življenjskega
sloga, predvsem pri odrasli slovenski populaciji, ki je več kot
20 % ogrožena za kroničnimi boleznimi in njihovimi dejavniki tveganja.
Telesna dejavnost se poskuša promovirati skozi večino ZVP.
Slika
2. Zdravstvenovzgojne delavnice s kratko predstavitvijo tistih,
ki vsebujejo telesno dejavnost za zdravje (HEPA).
Sodobna
priporočila glede telesne dejavnosti za zdravje
Pred predpisovanjem programa telesne dejavnosti mora osebni zdravnik
oceniti posameznikov zdravstveni status. Sedečim odraslim (moškim
starim nad 40 let in ženskam starim nad 50 let) in vsem, ki imajo
večje zdravstvene omejitve (npr. srčnim bolnikom), se priporoča
obremenitveno testiranje pred začetkom vadbe. Varovance je potrebno
seznaniti s splošnimi priporočili in z navodili za varno vadbo.
V
primarni preventivi glede svetovanja najbolj primerne telesne
dejavnosti veljajo naslednja splošna priporočila:
- Telesna dejavnost naj bo varna, raznolika, redna in zmerna.
- Program vadbe naj upošteva načelo uravnotežene vadbe, kar pomeni
vsaj 50 % aerobnih dejavnosti, 25 % vaj za gibljivost in 25 %
vaj za krepitev mišic.
- Vsaka vrsta telesne dejavnosti naj vključuje intenzivnost, pogostost
(frekvenco) in trajanje vadbe (t.i. FIT princip), ter hitrost
in način napredovanja.
- Telesna dejavnost naj postane del vsakodnevnega življenja posameznika
(izvaja naj se povsod: doma, v službi (šoli) in v prostem času
ter kot oblika transporta).
Za
prepričljive pozitivne učinke telesne dejavnosti na zdravje zadostuje
že pol ure zmernega gibanja vsaj 5 krat na teden. Posameznik mora
tovrstne aktivnosti izvajati tako, da se ogreje in rahlo zadiha.
Primer zadovoljive in vsem starostnim skupinam dostopne oblike
gibanja je redna hitra hoja po ravnem, saj je hoja oblika gibanja,
ki jo posameznik lahko vgradi v svoj življenjski slog. Ostale
priporočene vrste telesne dejavnosti so: hoja v hribe in po stopnicah,
kolesarjenje, plavanje, ples, hišna ter vrtna opravila.
Ameriško
športno-medicinsko združenje (The American College of Sports Medicine)
priporoča vključevanje katere koli zmerno intenzivne dejavnosti,
ki jo je mogoče izvajati vsakodnevno. Za zmerno intenzivno telesno
dejavnost pa se smatra dejavnost, ki je na ravni 40-60 %VO2max
ali 4-7 kcal/minuto in ustreza aktivnosti 3-6 MET. Z redno vadbo
je mogoče doseči povečanje VO2max za 5-30 %.
Kdor
šele pričenja s telesno dejavnostjo, mora:
- znati oceniti prednosti, ki jih redna telesna dejavnost prinaša;
- oceniti svojo dnevno telesno dejavnost;
- razumeti pomen telesne dejavnosti za svoj način življenja;
- izbrati sebi primerno telesno dejavnost;
- narediti načrt za večanje telesne dejavnosti;
- poiskati in uporabiti svoj model vzdrževanja redne telesne dejavnosti.
Pri
vsem tem mu moramo biti zdravniki in ostali zdravstveni delavci,
ki delujemo na področju programov primarne preventive, v vsestransko
pomoč in podporo. Ne smemo pozabiti, da z našim življenjskim slogom
dajemo vzgled drugim. V praksi se je namreč izkazalo, da ljudje
najbolj upoštevajo nasvet zdravstvenega osebja.
Sklep
Z uvedbo preventivnega zdravstvenega varstva odraslih si na nacionalni
ravni v okviru OZV želimo zmanjšati ogroženost, zgodnjo obolevnost,
umrljivost in invalidnost v srednjem življenjskem obdobju, zaradi
bolezni srca in ožilja. Z zmanjšanjem bioloških dejavnikov tveganja
in dejavnikov tveganja nezdravega življenjskega sloga, med katere
spada tudi telesna nedejavnost, pa hkrati vplivamo na ostale kronične
nenalezljive bolezni kot so sladkorna bolezen tipa 2, rakasta
obolenja, debelost ipd.
Do
konca oktobra 2003 je CINDI Slovenija usposobil več kot 1100 medicinskih
in zdravstvenih strokovnjakov za področje promocije zdravja in
preprečevanja kroničnih nenalezljivih obolenj. Izvajanje ZVP za
odraslo populacijo med drugim zahteva tudi HEPA svetovanje tistim,
ki so več kot 20 % ogroženim za kroničnimi boleznimi. Trenutno
imamo za implementacijo ťDelavnice za telesno aktivnostŤ izobraženih
194 strokovnjakov, medtem ko jih je 219 usposobljenih za implementacijo
in vodenje ťDelavnice za zdravo hujšanjeŤ. Večina le-teh prihaja
iz osnovnega zdravstvenega varstva. ZVP za odrasle se izvajajo
v 61 pooblaščenih t.i. zdravstvenovzgojnih centrih (s kratico
ZVC). Okrog 1500 zdravstvenih, športnih in drugih strokovnjakov
pa je usposobljenih za izvedbo testa hoje na 2 km ter HEPA svetovanje.
Tako
torej dejanske spremembe življenjskega sloga Slovencev, v zvezi
z bolj rednim in vsaj zmernim ukvarjanjem s telesno dejavnostjo,
lahko optimistično pričakujemo v naslednjih 5-ih letih.
Literatura
1. Accetto R, M Bulc et al. Preventiva v osnovnem zdravstvu. CINDI
Slovenija, Zdravstveni dom Ljubljana. Ljubljana, 1996.
2. Backović Juričan A, Luznar N. Projekt promocije zdravja in
preprečevanja srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni. Zdrav
Var 2002; 41: 64-68.
3. Backović Juričan A, Mlakar Novak D et al. Slovenia on the move
project - move to health. International conference: Promoting
health through physical activity and nutrition. Radenci, 2002:
68-70.
4. Fras Z, Maučec Zakotnik J. Life-style interventions in primary
health care-implementation of Slovenian CINDI approach as a National
strategy for prevention of coronary heart disease. International
conference: Promoting health through physical activity and nutrition.
Radenci, 2002: 87-93.
5. Fras Z. Predpisovanje telesne aktivnosti za preprečevanje bolezni
srca in ožilja. Zdrav Var 2002; 41: 27-34.
6. Mišigoj- Duraković M in sod. Telesna vadba in zdravje: znanstveni
dokazi, stališča in priporočila. Zveza društev športnih pedagogov
Slovenije: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani: Zavod za šport
Slovenije: Kineziološka fakulteta Univerze v Zagrebu. Ljubljana,
2003: 403- 410.
7. Oja P et al. Tester's guide: UKK walk test. UKK Institute for
Health Promotion Research. Tampre, 2001.
8. Podbevšek J, Backović Juričan A. Nacionalni program preprečevanja
srčno-žilnih bolezni v osnovnem zdravstvenem varstvu za odraslo
populacijo in Delavnica telesna aktivnost. Fizioterapija 2002;
10(1): 29-31.
