Uvod
Ob predlagani reformi sistema zdravstvenega varstva po pol stoletja
družinska medicina zopet pridobiva mesto stroke v prvi bojni liniji
zdravstvene službe. Marsikdo v bojazni pred spremembami kliče
po ťstari pravdiŤ. Pri tem se ne zaveda, da se je sistem zdravstvenega
varstva razvijal desetletja in da je do zastopanosti kliničnih
specialistov na primarni ravni prišlo zaradi vse drugih razlogov
kot jih danes skušajo nekateri kot argumente za ťstatus quoŤ.
Idealnega modela in rešitev ni. Družinska medicina je ob ustrezni
kadrovski, organizacijski in finančni opremljenosti sposobna prevzeti
naloge, ki jih predvideva evropska definicija družinske medicine,
ki bo v kratkem izšla tudi v slovenskem prevodu, in jih predvideva
tudi zdravstvena reforma. Od zdravstvene politike in kolegov pričakujemo
strpni dialog in usklajeno delovanje v prid naših bolnikov.
Dandanašnji
nikomur več ni potrebno utemeljevati pomena in vloge družinske
medicine. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da stojimo na ramenih
drugih. Kakšne preizkušnje so Združenju prinašala prizadevanja
za te rezultate je opisal prim. mag. Tone Košir. Odbor za osnovno
zdravstvo Zdravniške zbornice Slovenije in FIDES skrbita za stanovska
vprašanja zdravnikov družinske medicine, Katedra za družinsko
medicino se je uveljavila kot strokovni vrh družinske medicine
pri dodiplomskem izobraževanju in raziskovanju. Združenje je s
tem izgubilo nekatera polja delovanja, kjer je odigralo svojo
zgodovinsko vlogo. Poleg sodelovanja pri izvajanju specializacije
iz družinske medicine je posebej pomembno področje stalnega strokovnega
izobraževanja.
Stalno strokovno izobraževanje
Kljub široki paleti strokovnih srečanj drugih organizatorjev ponudba
strokovnih srečanj v organizaciji Združenja igra pomembno vlogo
zaradi raznolikosti, edinstvenosti in pristopa.
Učne delavnice
Že 20. leto zapored organiziramo učne delavnice, ki obravnavajo
temeljna vprašanja družinske medicine na edinstven način. Upošteva
sodobni koncept učenja iz dela za delo ob izkoriščanju skupinske
dinamike študijskega krožka. Na učnih delavnicah ni učitelja,
so zgolj učenci. Vodje delavnice in skupin so le moderatorji,
ki skrbijo za čim gladkejši potek dela v skupini. Taka oblika
dela je seveda nekoliko bolj naporna kot pasivno poslušanje, vendar
za večino udeležencev na moč zadovoljujoča. Kljub zahtevnosti
organizacije in izvedbe učnih delavnic, se tej obliki dela ne
bomo odpovedali. Sodelovanje na učni delavnici je tudi pogoj za
pridobitev naziva mentor, predvsem pa je to izvrstna oblika uvajanja
mladih kolegov, ki začenjajo z delom v družinski medicini. Iz
učnih delavnic je izšlo tudi pomemben mednarodni tečaj učiteljev
v družinski medicini, ki že dvanajst let združuje vodilne strokovnjake
na področju izobraževanja v naši stroki ob vsakoletnem izzivu.
Vsakič namreč izberemo novo, manj poznano, a zelo relevantno temo
za našo stroko in na tečaju na Bledu postavimo smernice razvoja
tega področja. Na tečaju se kalijo domači in tuji strokovnjaki.
Ostala strokovna srečanja
Pred nami je 30. srečanje delovnih skupin v osnovnem zdravstvu,
ki nadaljuje tradicijo prve tovrstne oblike srečevanj zdravnikov
in medicinskih sester. Tudi na večini ostalih srečanj Združenja
si prizadevamo za izmenjavo izkušenj in spoznanj med sodelavci
v timu ter s kolegi s sekundarne ravni. V zadnjih letih smo ponudbo
razširili še z dodatnimi tematskimi srečanji, ki naj bi novejša
spoznanja še bolj približala kolegom. Naš koledar tako poleg majskega
srečanja delovnih skupin, v marcu ponuja Schrottove dneve (naslednje
leto že sedme) s poudarkom na novostih pri zdravljenju, v aprilu
spominsko srečanje dr. Janija Kokalja s poudarkom na obravnavi
poškodb, konec novembra ali v oktobru pa izmenjaje se Fajdigove
dneve v Kranju ali mariborsko srečanje družinske medicine. Letos
smo zastavili nov sklop bienalnih srečanj na temo akutnih stanj
v družinski medicini.
Srečanja Združenja na eni strani zagotavljajo aktivno udeležbo
predavateljev iz družinske medicine, omogočajo samostojno izbiro
in sestavo programov po naših potrebah ter pri tem sproščajo inovativnost
in strokovno rast organizatorjev srečanj, ki si pri tem nabirajo
pomembne izkušnje za delo na področju družinske medicine. Prispevki
naših kolegov v številnih zbornikih in njihovi nastopi kažejo,
da nismo številčni samo kot udeleženci in zdravniki v ambulantah,
temveč, da imamo med sabo tudi številne sposobne predavatelje
in pisce strokovnih prispevkov, ki so kot Trnuljčica čakali na
svojo veliko priložnost. Na nekaterih srečanjih smo uspeli ponuditi
specifične vsebine tudi na zgoščenkah. Strokovna srečanja so poleg
tega tudi edini vir dohodka Združenja in upravičeno pričakujemo,
da bodo kolegi svojo pripadnost in podporo našemu delu pokazali
z udeležbo na naših srečanjih. Evropski kongres družinske medicine
letos poleti je slovensko družinsko medicino še dodatno uveljavil
tudi v svetu.
Založniška dejavnost
Kljub temu, da živimo v svetu enostavno dostopnih informacij in
poplavi tiskanega gradiva, menimo, da je tiskanje slovenske medicinske
besede na področju družinske medicine ena temeljnih prioritet
Združenja. V obliki suplementov ali posebnih publikacij so izšla
predavanja številnih Srečanj delovnih skupin in učnih delavnic
in Fajdigovih dnevov. Velik del našega dela pa je združenje izdalo
tudi kot samostojne izdaje. Od 1988 je priročnik Pravočasno in
pravilno doživel že 5. izdajo. Leta 1992 smo izdali učbenik Splošna
medicina Načela in tehnike, od 1994 redno vsako leto izdajamo
zbornike ob učnih delavnicah, ki pokrivajo temeljna vprašanja
družinske medicine. Izdali smo zgodovino splošne medicine do zgodnjih
devetdesetih let. Vsako leto izdamo delovni zvezek za študente
družinske medicine, izdali smo navodila za mentorje študentom
in letos tudi navodila za asistente. Že nekaj let smo na spletu,
da bi bili tudi najbolj oddaljenemu kolegu čim bolj dostopni.
Največji
projekt zadnjih let je bila izdaja učbenika družinska medicina.
Poleg teoretičnih tem o družinski medicini je ta učbenik obogaten
z izbranimi kliničnimi poglavji, ki najbolj zadevajo zdravnika
družinske medicine. Učbenik služi tako študentom pri predmetu
družinska medicina, kot tudi specializanotm družinske medicine.
Iz zaloge izginjajo zadnji izvodi.
Fajdigovi dnevi
Iz skromnih začetkov so se Fajdigovi dnevi razvili v osrednje
jesensko srečanje zdravnikov družinske medicine ob žgočih temah.
Letošnji, peti po vrsti, prinašajo bogat izbor raznolikih tem,
ki segajo od interne medicine (GERB, astma), nevrologije (migrena),
dermatologije (alergije) do primarne preventive srčno žilnih bolezni.
Po daljšem času nam je znova uspelo pripraviti zbornik že ob samem
srečanju tokrat kar celotnih prispevkov. Sledimo že uveljavljeni
shemi prehoda iz splošne ambulante do klinične obravnave in zdravljenja
najpogostejših problemov, ki jih srečujemo v ambulantah.
Sklep
Tako kot so se ostale stroke izvile iz nekdanje nediferencirane
ťsplošne medicineŤ in se je po 50 letih le oblikovala samostojna
ťsplošnaŤ stroka družinska medicina, tako so se iz nekdanjega
Združenja oddvojile ali nastale vzporedno institucije in organizacije
(Katedra za družinsko medicino MF v Ljubljani in na bodoči MF
v Mariboru, Odbor za osnovno zdravstvo ZZS, FIDES), ki se ukvarjajo
z določenimi vprašanji nekdanjega Združenja. Vsi ti procesi Združenja
niso naredili nič manj potrebnega družinski medicini jutrišnjega
dne. Če bo ob podpori vseh, ki delajo v družinski medicini, sledilo
svojim trem usmeritvam: podiplomsko izobraževanje, raziskovanje
in zagotavljanje kakovosti, bo imelo dovolj dela in tudi uspehov.
In tako kot je utečeno sodelovanje med različnimi strokami, bo
tudi sodelovanje med posameznimi organizacijami, ki zastopajo
interese zdravnikov družinske medicine rodilo sadove v prid stroki
in predvsem bolnikov.
