Uvod
Med najpogostejše alergijske bolezni kože prištevamo alergijski
kontaktni dermatitis, atopijski dermatitis, urtikarijo in angioedem
(1). Natančna osebna in družinska anamneza ter klinična slika
so dejavniki, ki nas usmerjajo pri zdravljenju. Pomembna so tudi
testiranja, katera opravimo po preboleli klinični sliki alergij:
pri sumu na kontaktni alergijski dermatitis opravimo epikutano
kožno testiranje, pri sumu na atopijo pa vbodno kožno testiranje.
Pri sumu na alergijo na zdravila, praviloma bolnika testiramo
na tako imenovano ťvarno zdraviloŤ, ki ga sme uživati v bodoče.
Smoter testiranj je predvsem v preventivi alergijskih bolezni
kože.
Diferencialno
diagnostično najpogostejše dermatoze so: iritativni kontaktni
dermatitis, diseboroični dermatitis, dermatitis nummularis eczematoides,
ne smemo pa pozabiti tudi na rozaceo in perioralni dermatitis,
ki diferencialno diagnostično ne smeta predstavljati težav, sta
pa bolezni večkrat napačno zdravljeni.
V
prispevku so opisane glavne smernice zdravljenja alergijskih bolezni
kože in diferancialno diagnostično pomembnih dermatoz.
Zdravljenje alergijskega kontaktnega dermatitisa
Zdravljenje alergijskega kontaktnega dermatitisa je simptomatsko.
V akutni fazi, ko je vnetje vlažno, svetujemo obkladke s fiziološko
raztopino, nato pa zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidnimi
pripravki v obliki hidrofilnih krem. Pri kroničnih oblikah bolezni
zdravimo simptome s kortikosteroidi v obliki hidrofibnih mazil
(2).
Zelo
pomembna je tudi nega kože z indiferentnimi mazili, s čimer se
obnavlja barierna funkcija kože. Le-ta je indirektno povezana
z razvojem alergijskega kontaktnega dermatitisa (3).
Šele
v procesu kliničnega preizkušanja je lokalni imunomodulator tacrolimus
(0,1 in 0,03 % mazilo), katerega sicer predpisujemo pri zdravljenju
atopijskega dermatitisa (4). Pri nas mazilo še ni registrirano.
Sistemsko
zdravimo hujše oblike bolezni. Akutna huda oblika dermatoze zahteva
zdravljenje s sistemskimi kortikosteroidi v srednjih dozah (30
do 50 mg prednisolona oziroma ekvivalentnega odmerka drugih kortikosteroidov)
do regresije najhujših simptomov, približno 2 do 3 tedne (2).
Antihistaminike sistemsko bolniku predpišemo z namenom, da bi
zmanjšali simptom srbenja. Njihova učinkovitost pa je pri zdravljenju
alergijskega kontaktnega dermatitisa omejena (2).
Najpomembnejša je preventiva. Kožo mora bolnik zaščititi pred
z epikutanimi testi dokazanimi kontaktnimi alergeni. Le-to lahko
vsaj delno doseže bodisi s povijanjem z bombažnimi povoji, bodisi
z uporabo bombažnih rokavic, nogavic. Če se bolnik ne more izogniti
alergenom na delovnem mestu, svetujemo tudi spremembo le-tega.
Zdravljenje atopijskega dermatitisa
Vnetna žarišča atopijskega dermatitisa zdravimo lokalno s kortikosteroidnimi
pripravki, v akutni fazi v obliki hidrofilnih krem, v kronični
pa v obliki hidrofobnih mazil. Zdravljenje naj bo kratko zaradi
možnih stranskih učinkov ob dolgotrajnejši uporabi omenjenih zdravil
(atrofija kože, teleangiektazije, strije).
Precej
učinkovita, varna, predvsem pa brez kortikosteroidnim pripravkom
podobnih stranskih učinkov, sta lokalna imunomodulatorja v mazilu
(0,1 % in 0,03 % tacrolimus) oziroma v obliki kreme (1 % pimecrolimus)
(4). Pripravka v Slovenji še nista registrirana.
Bolnik
mora kožo redno mazati z indiferentnimi hidrofobnimi mazili. Svetujemo
uporabo indiferentnih otroških mil ter oljnih kopeli namesto kozmetičnih
tekočih mil.
Sistemsko bolnike zdravimo z antihistaminiki, pri hujših oblikah
pa s kortikosteroidi. Doze so odvisne od klinične slike bolnika.
Pri
zelo hudih in trdovratnih oblikah atopijskega dermatitisa bolnika
zdravimo s sistemskimi imunosupresivi (ciklosporin A) (1).
Sekundarne
bakterijske okužbe kožnih sprememb zdravimo lokalno in sistemsko
z antibiotiki glede na izvid antibiograma brisa kožnih sprememb
na patogene bakterije.
Poleg
impetiginizacije kožnih sprememb atopijskega dermatitisa, predstavlja
hud zaplet tudi virusna superinfekcija s herpes simplex virusom
(eczema herpetiformis), ki jo zdravimo z acyclovir ali valacyclovir
tabletami.
Dermatomikoza,
kot zaplet atopijskega dermatitisa, ni redkost. Zdravimo jo z
lokalnimi in sistemskimi antimikotiki.
Pri
mnogih bolnikih je učinkovita fototerapija in klimatsko zdravljenje.
Najpomembnejše
je izogibanje bolnika pred alergenom (bodisi alimentarnim, ali
inhalatornim), v kolikor je to le mogoče. Zato je pomembna, pri
dokazani alergiji na določen alimentarni alergen, dieta.
Zdravljenje
urtikarije in angioedema
Zdravljenje
urtikarije je odvisno od klinične slike. V vsakem primeru moramo
izključiti vzročni dejavnik (ki je najpogosteje hrana, zdravilo
ali strup žuželk). Bolniku predpišemo blago odvajalo (grenko sol),
dieto ter sistemsko antihistaminik (5). Dieta sprva sestoji iz
čaja in prepečenca, sledi dodatek kuhanega riža in krompirja,
nato pa preidemo na hipoalergijsko dieto, v kateri ni alergogenih
živil (1).
Pri
zelo hudi obliki akutne urtikarije bolnika zdravimo s sistemskimi
kortikosteroidi, vendar kratek čas.
Pri
razvoju anafilaktičnega šoka je potrebno zdraviti le-tega po splošno
določenih principih.
Angioedem
zdravimo vedno s sistemskimi kortikosteroidi v visokih dozah,
sicer pa enako kot urtikarijo. Hude oblike angioedema, ki so lahko
življenja ogrožajoče, zdravimo z adrenalinom. Včasih je potrebna
traheotomija.
Zdravljenje iritativnega kontaktnega dermatitisa
Potrebno je ukiniti stik z vzročno nokso, ki je povzročila dermatitis.
Lokalno zdravimo simptomatsko: pri akutnih in rosečih oblikah
z obkladki s fiziološko raztopino, nato s kortikosteroidnimi hidrofilnimi
kremami. Kronične oblike iritativnega kontaktnega dermatitisa
zdravimo s kortikosteroidnimi mazili ter indiferentnimi mazili.
Sistemsko
zdravljenje praviloma ni potrebno.
Zdravljenje
diseboroičnega dermatitisa
Eno izmed najpogostejših dermatoz zdravimo večstopenjsko. Bolnika
moramo podučiti, da je bolezen kronična in se pogosto ponavlja
kljub pravilnemu zdravljenju. Stres in zimski čas neugodno vplivata
na razvoj bolezni. Imunsko oslabeli in HIV pozitivni bolniki imajo
lahko za zdravljenje zelo trdovratno obliko bolezni.
Lokalno
bolnikom predpišemo antimikotik najpogosteje ketokonazol, v
obliki kreme za kožo in v obliki šampona za lasišče (6). Šamponi
s cinkom oziroma selenom so tudi učinkoviti pri zdravljenju diseboroičnega
dermatitisa. Pri hujših oblikah je potrebno predpisati bolniku
sistemsko antimikotik (itrokonazol) za 2 tedna. Pri zelo hudih
oblikah bolezen zdravimo sistemsko z retinoidi.
Zdravljenje
numularnega ekcematoidnega dermatitisa
Lokalno bolezen zdravimo v akutni fazi z obkladki s fiziološko
raztopino in kortikosteroidnimi pripravki v obliki hidrofilnih
krem, v kronični fazi v obliki hidrofobnih mazil.
Sistemsko
zdravimo bolnika z antihistaminiki, pri hujših oblikah pa z nizkimi
ali srednjimi dozami kortikosteroidov (7).
V
primeru dokazane primarne vnetne dermatoze, kot sprožilnega dejavnika
za nastanek numularnega ekcematoidnega dermatitisa, je potrebno
zdraviti le-to.
Zdravljenje
rozacee in perioralnega dermatitisa
Pri obeh dermatozah bi rada v prvi vrsti poudarila, naj ne bodo
bolniki zdravljeni z lokalnimi kortikosteroidnimi pripravki. Le-ti
kožni status močno poslabšajo predvsem v času, ko bolnik preneha
uporabljati kortikosteroide. Zaradi dolgotrajne uporabe kortikosteroinih
lokalnih pripravkov, se lahko razvije slika ťcutis steroideaŤ.
Zdravljenje in ťodvajanjeŤ kože od steroidov je v tem primeru
veliko dolgotrajnejše.
Bolniku
predpišemo lokalno 0,75 % do 2 % metronidazol, azelainsko kislino,
občasno lahko tudi lokalne antibiotične pripravke (klindamicin)
(8).
Sistemsko
zdravimo dermatozi največkrat z antibiotiki (doksiciklin). Zdravljenje
traja več mesecev.
Pri
hudih oblikah rosacee, svetujemo zdravljenje z retinoidi.
Kadar
dokažemo prisotnost pršice Demodex folliculorum, predpišemo zdravljenje
z metronidazolom sistemsko (9).
Sklep
Alergijske bolezni kože so pogoste dermatoze. Pri dokazanih alergijskih
obolenjih kože zdravimo simptomatsko. Zelo je pomembna preventiva.
Najpogostejša
zdravila, ki jih uporabljamo pri lokalnem zdravljenju, so kortikosteroidni
pripravki v obliki krem in mazil. Na tržišču imamo na voljo že
pripravljene kortikosteroidne pripravke, lahko pa jih tudi razredčene
predpišemo kot magistralne pripravke. V nadaljevanju lokalnega
zdravljenja so pomembna indiferentna negovalna mazila za obnavljanje
maščobno-kislinske barierne funkcije kože.
Od
sistemskih zdravil najpogosteje predpisujemo pri zdravljenju alergijskih
obolenj kože antihistaminike, pri hujših oblikah pa tudi kortikosteroide.
Diferencialno
diagnostično pomembne dermatoze zahtevajo specifično obravnavo
bolnika.
Literatura
1. Lunder T. Alergijske in reaktivne kožne bolezni. In: Kansky
A in sodelavci. Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje
slovenskih dermatovenerologov; 2002. pp. 137-50.
2. Kanerva L. Contact Dermatitis. In: Katsambas AD, Lotti TM,
eds. European Handbook of Dermatological Treatments. 2nd ed. New
York: Springer; 2000. pp.117-26.
3. Kansky A. Barrier function of th stratum corneum. Book of abstract
of Symposium on allergic and immunologic skin diseases; 2000 Oct
6-7; Ljubljana, Slovenia. Ljubljana:Department of Dermatovenereology;
2000: 8-9.
4. Puig L, Alomar A. New immunomodulators in contact dermatitis.
Abstracts of the 12th Congress of the European Academy of Dermatology
and Venereology; 2003 Oct 15-18; Barcelona, Spain. Brussels: EADV;
2003: 37.
5. Košiček M. Urticaria and angioedema. Book of abstract of Symposium
on allergic and immunologic skin diseases; 2000 Oct 6-7; Ljubljana,
Slovenia. Ljubljana: Department of Dermatovenereology; 2000: 44-5.
6. Faergemann J. Seborrheic Dermatitits. In: Katsambas AD, Lotti
TM, eds. European Handbook of Dermatological Treatments. 2nd ed.
New York: Springer; 2000. pp. 523-26.
7. Košiček M, Kansky A. Imunski eritemi. In: Kansky A in sodelavci.
Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovenerologov;
2002. pp. 151-7.
8. Plewig G. How I treat rosacea. Journal of the European Academy
of Dermatology and Venereology 2003; 17 Suppl 3: 38.
9. Schaller M, Plewig G. Demodex folliculitis: rosacea or not?
Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology
2003; 17 Suppl 3: 37.
.
