14.8. Prometne nezgode z večjim številom poškodovanih

V primeru prometnih nezgod z večjim številom poškodovanih so pomembni trije elementi: organizacija reševanja, izvedba medicinskega reševanja (reševalci) in izvedba tehničnega reševanja (gasilci). Po hitri oceni situacije, se reševalci in gasilci dogovorijo za izvedbo reševanja.

Menimo, da je vodja reševanja v prometnih nezgodah, kjer ni večjih dodatnih nevarnosti za poškodovane in reševalce, zdravnik. V primerih, kjer je v prometni nezgodi prisotna večja nevarnost za poškodovane in za reševalce (požar, padec vozila v vodo, uhajanje nevarnih snovi), pa vodijo reševanje gasilci, ker je v ospredju tehnično reševanje.

Pri organizaciji reševanja mora zdravnik ali reševalec, če zdravnik ni prisoten, poskrbeti za organizacijo reševanja na mestu dogodka in za organizacijo prihoda dodatnih ekip, transporta poškodovanih, ter za komunikacijo s sprejemno bolnišnico.

Reševalne ekipe bi morale biti opremljene s komunikacijskimi sredstvi za povezavo med seboj, z dispečerjem in z ostalimi službami, ki sodelujejo pri reševanju (gasilci, policija) in z bolnišnicami.

POTEK REŠEVANJA V PRIMERU PROMETNE NEZGODE Z VEČJIM ŠTEVILOM POŠKODOVANIH

• Ocena stanja na mestu dogodka (nevarnost, število poškodovancev, ocena poškodb, triaža).
• Zahteva za dodatno pomoč (dispečer obvesti bližnje, daljne reševalne postaje, lokalne bolnišnice, klicanje osebja na dom).
• Razporeditev ekip po deloviščih.
• Vzdrževanje ustreznega števila ekip, ki delajo na terenu, z nadzorom prihoda svežih ekip in odhoda ekip s ponesrečenci.
• Primarna obravnava - skrb za življenjske funkcije (dihanje, cirkulacija, hemostaza, sterilna preveza večjih ran, imobilizacija).
• Sekundarna obravnava - če je možnost in čas (osebje, oprema, časovna stiska).
• Transportna triaža - po stopnji nujnosti, po načinu transporta, odrediti spremstvo.
• Obveščanje bolnišnice o številu poškodovancev, vrsti poškodb in o času prihoda.
• Prevoz poškodovanih z ustreznim spremstvom v zdravstveno ustanovo.

NAČRT ZA PRIMER NEZGODE Z VEČJIM ŠTEVILOM POŠKODOVANIH

Na prometne nezgode, še posebej na nezgode z večjim številom poškodovanih, je treba biti pripravljen. Te nezgode presegajo zmogljivost reševalnih ekip, ki so na voljo na določenem območju. Zato je potrebno imeti pripravljen načrt ukrepanja za take primere. Načrt naj bi vseboval sheme za:

• aktivacijo lastnih ekip,
• aktivacijo sosednjih reševalnih postaj, aktivacijo lokalnih bolnišnic,
• klicanje osebja v lokalni zdravstveni dom (zdravniki, reševalci, sestre),
• depo rezervne opreme, ki bi bil namenjen za take nezgode,
• seznami osebja z naslovi in telefonskimi številkami,
• seznami reševalnih postaj in bolnišnic s telefonskimi številkami,
• seznami opreme in dostopnost.

ANALIZA INTERVENCIJE

Prav bi bilo, da se po končani intervenciji sestane celotna ekipa in se pogovori o poteku reševanja. Oceniti je potrebno, kje so delali dobro in kje so delali slabo. Smisel analize je objektivna ocena reševanja. Če se ugotovijo pomanjkljivosti in napake, jih je potrebno analizirati in odpraviti, zato da se pri naslednji intervenciji ne bodo več ponovile. Poudariti je potrebno delo, ki je bilo dobro opravljeno in nove izkušnje, ki jih je ekipa pridobila ob reševanju.

Pomembno je, da vsak član ekipe pove, kako je doživel reševanje. Reševalci so namreč med intervencijo pogosto izpostavljeni hudim psihičnim stresom, ki jih obremenijo in jih še dolgo nosijo s seboj. Pri nas se še ne ukvarjamo organizirano s pomočjo reševalcem, ki so doživeli potravmatski stres.