DrMed.orgOsnovna stran

Popuščanje in odpoved življenskih funkcij
Interna medicina
Kirurgija
Ginekologija in porodništvo
Okulistika
Nevrologija
Psihiatrija
Pediatrija
Akutne zastrupitve
Zdravila, ki se uporabljajo pri nujni medicinski pomoči
Posegi v nujni medicinski pomoči
Oprema za izvajanje nujne medicinske pomoči na terenu
Pristop k ogroženemu internističnemu bolniku na terenu
Pristop k poškodovancu v prometni nezgodi
DrMed.org
 

14.2. Prihod na mesto dogodka

Ko se reševalno vozilo ustavi na mestu dogodka, mora imeti ves čas prižgane vse signalne luči. Reševalno vozilo postavimo tako, da stoji med mestom nesreče in prihajajočimi vozili na istem voznem pasu (zaščita poškodovanih in ekipe pred naletom vozil). Še posebej je to pomembno, kadar je mesto nezgode na nevarnem, nepreglednem in nezavarovanem kraju.

Reševalno vozilo ustavimo v primerni oddaljenosti od mesta nezgode:
o Ne preblizu, ker bi imeli premalo prostora za oskrbo ponesrečenih. Še posebej pazimo na varno razdaljo v primerih nevarnosti požara, ali ko je požar že prisoten, in ob nezgodah, kjer so udeležena vozila, ki prevažajo nevaren tovor (cisterne).
o Ne predaleč, ker bi imeli reševalci predolgo pot od vozila do mesta nezgode (prenos poškodovanih in opreme).

Reševalno vozilo postavimo tako, da je lahko dostopno za reševalce, ko hodijo v vozilo po dodatno opremo (desna bočna stran in zadnja stran) in za nalaganje poškodovanih. Z vozilom ne ovirajmo drugih intervencijskih vozil. Ne izgubljajmo časa z manevriranjem, ko prispemo na mesto dogodka. Najprej se moramo posvetiti poškodovancem.

VARNOST REŠEVALCEV NA MESTU DOGODKA

Na mestu dogodka morajo reševalci skrbeti tudi za lastno varnost. Poškodovani reševalec ne more učinkovito sodelovati pri reševanju. Med intervencijo grozijo reševalcem naslednje nevarnosti: povoženje (kadar promet še ni ustavljen), udarnine (ob reševanju vkleščenih, nehotna sprožitev varnostne blazine), ureznine (ostri deli razbitin), padci (spolzka tla, neraven teren, pobočja), opekline (požar, kemične snovi), zastrupitev (požar v tunelu, uhajanje nevarnih snovi iz cistern), električne poškodbe (poškodovani električni objekti, nepravilna uporaba defibrilatorja), poškodbe pri posegih (vbodi z ostrimi kontaminiranimi predmeti, stik s kontaminiranim materialom), fizično nasilje (udeleženci v nezgodi, živali na mestu dogodka) i. dr.

Vsak član ekipe izstopi iz reševalnega vozila z zaščitno opremo (uniforma, čelada, maska z vizirjem, zaščitne rokavice (dvojne ali trojne), ustrezna obutev in po potrebi še usnjene rokavice - zaščita pred ostrimi deli poškodovanega vozila) ter z opremo za delo na terenu (zdravniška torba, torba tehnika - reševalca, reanimacijski kovček, imobilizacijska oprema, ostala oprema).

 


Revija ISIS
 

Priporočeno 1024x768. ISO 8859-2. Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije. Za odličnost v družinski medicini.
Vse pravice pridržane. E-mail: info@drmed.org