DrMed.orgOsnovna stran

Popuščanje in odpoved življenskih funkcij
Interna medicina
Kirurgija
Ginekologija in porodništvo
Okulistika
Nevrologija
Psihiatrija
Pediatrija
Akutne zastrupitve
Zdravila, ki se uporabljajo pri nujni medicinski pomoči
Posegi v nujni medicinski pomoči
Oprema za izvajanje nujne medicinske pomoči na terenu
Pristop k ogroženemu internističnemu bolniku na terenu
Pristop k poškodovancu v prometni nezgodi
DrMed.org
 

8.10. Epileptični napad

KLINIČNA SLIKA
Krči so klinični izraz električnega praznjenja možganskih celic (disritmije), ki je lahko akutno, ponavljajoče se ali permanentno. Epileptični napad se lahko pojavi v obliki motoričnih znakov (tonični, klonični, tonično-klonični ali mioklonični krči), ali v obliki kratkotrajne odsotnosti oziroma zamračenosti z ali brez minimalnih motoričnih fenomenov (absence), ali pa v obliki psihičnih sprememb ali sprememb kognitivnih funkcij (parcialni kompleksni napadi). Vzroki so lahko akutni (okužba možganov, presnovna motnja, zastrupitev) ali kronični (encefalopatija), največkrat pa vzroka ne najdemo (idiopatski) ali pa ga ne moremo potrditi (kriptogeni).

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
Epileptičnim napadom so lahko podobni napadi tresenja zaradi vročine (vročinski krči, mrzlica) ali zaradi nizkih vsebnosti sladkorja, kalcija in magnezija v krvi, napadi benignih mioklonizmov (zlasti pri novorojenčkih in dojenčkih ali v spanju), druga neepileptična paroksizmalna stanja (paroksizmalni benigni tortikolis ali vertigo, vazovagalne sinkope, migrenski napadi) in psihogeni napadi. Za ločevanje teh nepravih od pravih epileptičnih napadov nam pomagajo predvsem natančna anamneza, skrbno klinično opazovanje samega napada in dodatne preiskave (biokemijske, elektroencefalogram, slikovna diagnostika možganov).

Opozorila!
Odsotnost motnje zavesti nikakor ne izključuje možnosti, da gre za epileptični napad. Prav nasprotno, samo motorični znaki, ki se pojavljajo zapored ali neprekinjeno, lahko naznanjajo zelo hudo obliko epilepsije (epilepsia partialis continua - Kojevnikow). Po drugi strani pa motnja zavesti nikakor še ne pomeni epilepsije. Dva taka primera, ki najpogosteje vodita v zmotno postavitev diagnoze epilepsije, sta zamolkovanje ali afektivni napadi pri malčkih in vazovagalna sinkopa v najstniškem obdobju. Vzrok tema dvema je ponavadi psihološki (močna čustva), dejavnik okolja (hud udarec, zatohli prostori) in/ali hipertonus vagusnega živca.

UKREPI ZDRAVNIKA IN EKIPE NMP

  • Napadi, ki trajajo do 15 minut, ne zahtevajo drugih ukrepov, razen, da nezavestnega odstraniš iz kraja, kjer bi se lahko poškodoval.
  • Namesti ga v položaj za nezavestne.
  • Razrahljaj tesna oblačila in mu po potrebi sprosti dihalne poti.
  • Napade, ki trajajo več kot 15 minut ali se ponavljajo v serijah, obravnavaj kot epileptični status, stabiliziraj vitalne funkcije, po potrebi reanimacija.
  • Vzpostavi intravenske poti in intravensko dajaj zdravila proti krčem.
  • V kolikor epileptični status še traja, je potreben strokovni prevoz v ustanovo, kjer je možna nadaljnja oskrba in/ali specifična diagnostika.
  • Uvedi terapijo diazepam (stesolid), rektalno, v odmerku 0,5 mg/kg telesne teže ali diazepam (apaurin) i. v. v odmerku 0,2 mg/kg telesne teže (ali po formuli: število let starosti + 1 mg = mg diazepama) - po potrebi ponavljaj na 10 minut do največ trikrat.
  • Če ni odgovora: fenitoin (epanutin), i. v. 20 mg/kg telesne teže s hitrostjo 1mg/kg/min.
  • Če ni odgovora: paraldehid, 0,3 ml/kg telesne teže rektalno (v enakem odmerku z arašidnim ali olivnim oljem).
  • Če ni odgovora, premestitev v enoto intenzivne terapije.
  • Vedno, kadar krči trajajo dlje kot 15 minut, se je treba boriti tudi proti nastanku možganskega edema, zato deksametazon, i.v., 0,5 mg/kg telesne teže.

OPOMBE
Za preprečevanje možganskega edema lahko dajemo še dva dni deksametazon intravensko v odmerku 0,5mg/kg telesne teže v 4 odmerkih na dan ali pa 20% manitol 1-5 ml/kg telesne teže, po potrebi do štirikrat na dan. Za preprečitev naslednjih epileptičnih napadov ali celo statusov, bolnikom priporočamo, naj se izogibajo morebitnim sprožilnim dejavnikom, predvsem nekaterim vrstam hrane, alkoholu, cigaretam, ponočevanju, stresu, premočni svetlobi ali utripajoči luči, pretiranemu delu z računalnikom, video igram, zdravilom, ki jih ne predpiše zdravnik, in oralni kontracepciji.

 


Revija ISIS
 

Priporočeno 1024x768. ISO 8859-2. Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije. Za odličnost v družinski medicini.
Vse pravice pridržane. E-mail: info@drmed.org