|
8.3.
Psevdokrup (virusni traheolaringitis)
KLINIČNA
SLIKA
Otroci v starosti od 1. do 3. leta z nekajdnevnimi nespecifičnimi
kataralnimi znaki okužbe zgornjih dihal v subfebrilnem
stanju razvijejo dražeč kašelj in stridor pri vdihu. Le-ta
se lahko poglablja, pridruži se mu lahko še stridor pri
izdihu ter ev. še klinični znaki dihalne stiske (tahipneja,
plapolanje nosnih kril, vgrezanje medrebrnih prostorov
in juguluma, cianoza, hlastanje za zrakom).
DIFERENCIALNA
DIAGNOZA
Bakterijski traheitis in akutni epiglotitis se pričneta
nenadoma, z visoko temperaturo, hudo splošno prizadetistjo
(toksikozo) in hitreje razvijajočimi se znaki dihalne
stiske. Tujek v dihalih najpogosteje diagnosticiramo anamnestično
ali po nenadnem začetku simptomov in znakov, ki so lahko
blagi (dražeč kašelj s prostim intervalom) ali pa tujek
v celoti zapre dihalno pot, čemur sledi dihalna odpoved.
Opozorila!
Najpogosteje se bolezen kaže v mili obliki s stidorjem
med jokom ali naporom, vendar je kljub temu potrebno takšnega
otroka skrbno obravnavati.
UKREPI
ZDRAVNIKA IN EKIPE NMP
-
Otroka je potrebno pomiriti (praviloma v naročju staršev).
- Zagotoviti
hladen, vlažen zrak.
-
Inhalacija: metilaminoetanol katehol (micronephrin):
0,2 do 0,4 ml se razredči z destilirano vodo v raztopino
5 ml.
-
Deksametazon i. v. ali i. m.: 0,6 mg/kg telesne teže
v enkratnem odmerku.
-
Postopki oživljanja, če je indikacija (glej Oživljanje
otroka).
OPOMBE
Največji učinek inhalacij z metilaminoetanolnim kateholom
(micronephrin) je po 10 do 30 minutah in traja do največ
2 uri. Takšnega otroka je potrebno opazovati vsaj 4 ure.
Namesto metilaminoetanolnega katehola (microneprin) lahko
uporabljamo adrenalin (0,5 mg v 3 ml destilirane vode).
|
