|
8.1.
Oživljanje otrok
KLINIČNA
SLIKA
S temeljnimi postopki oživljanja pričnemo vedno, ko se
srečamo z enim od navedenih stanj:
- Zastoj
srca (odsotnost perifernega pulza ob spremenjeni zavesti).
-
Apneja (popolna odsotnost dihanja).
-
Motnje dihanja, ki zahtevajo umetno predihavanje (ventilacijo).
-
Bradikardija (pulz 60/min ali manj) s slabo periferno
prekrvitvijo.
DIFERENCIALNA
SLIKA
Vsa stanja s spremenjeno zavestjo (običajno nezavestjo),
vendar s prisotnim perifernim pulzom in dihanjem.
Opozorila!
Za ugotavljanje prisotnosti perifernega pulza se dopušča
največ 10 sekund. Če ga v tem času nismo z zanesljivostjo
potrdili, pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja. Kategorija
Čmotnje dihanja, ki zahtevajo umetno predihavanjeČ je
klinična ocena in temelji na izkušnjah posameznika. Slaba
periferna prekrvitev običajno pomeni krvni povratek več
kot 5 sekund.
UKREPI
ZDRAVNIKA
-
sprostitev dihalnih poti (dvignjena brada in vzvrnjena
glava, če ni suma na poškodbo vratne hrbtenice).
-
umetno dihanje (če ob sprostitvi dihalnih poti ne zaznamo
dihanja) z 2-5 začetnimi vpihi po poldrugo sekundo,
nato s frekvenco 20/min za dojenčka in malega otroka,
za večjega otroka 12/min.
-
zunanja masaža srca (pri dojenčku z dvema ali tremi
prsti masiraj na prsnici za širino enega prsta pod intermamilarno
črto; pri malem otroku: s peto dlani masiraj po površini
spodnje polovice prsnice - za širino enega prsta nad
ksifoidom; pri večjem otroku: z obema petama dlani ena
na drugi masiraj na istem mestu, tako da se globina
prsnega koša vgrezne za eno tretjino). Če izvajamo zunanjo
masažo in umetno dihanje srca hkrati je razmerje 5:1
pri dojenčku in malem otroku, ne glede na število reševalcev,
in pri večjem otroku 5:1, če sta dva reševalca oz. 15:2,
če je le en reševalec.
UKREPI
EKIPE NMP
- ustnožrelni
tubus, endotrahealna intubacija, laringealna maska.
-
predihavanje z dihalnim balonom ali prenosnim respiratorjem.
- zagotovitev
venske ali alternativne poti, dajanje zdravil za vzpostavitev
krvnega obtoka. Adrenalin je vedno indiciran pri zastoju
srca:
v začetnem odmerku 0,01 mg/kg telesne teže in v nadaljevalnih
odmerkih 0,1 (največ do 0,2 mg/kg) vsake tri minute
do povratka cirkulacije;
pri ventrikularni tahikardiji ali fibrilaciji dajanje
adrenalina sledi po treh poskusih defibrilacije s sprva
2 in kasneje 4 J/kg telesne teže.
OPOMBE
Posebna navodila veljajo za reanimacijo novorojenčka neposredno
po rojstvu in niso zajeta v zgornjih priporočilih.
|
