Statut

Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije


Temeljni akt združenja z imenom:

ZDRUŽENJE ZDRAVNIKOV DRUŽINSKE MEDICINE SZD

usklajen z Zakonom o društvih (Ur. l. R. Slovenije 95/60) in pogodbo o ustanovitvi krovne organizacije (zveze društev z imenom Slovensko zdravniško društvo, v nadaljevanju “SZD”)

Dosedanja sekcija SZD je na predlog upravnega odbora združenja na skupščini dne 26. 5. 2001 sprejela naslednje prečiščeno besedilo temeljnega akta združenja z imenom:

Združenje zdravnikov družinske medicine SZD

v nadaljevanju “združenje”.

I. Poglavje

Splošne določbe

Ime

1. člen

Polno ime združenja se glasi:

Slovensko zdravniško društvo – Združenje zdravnikov družinske medicine

Skrajšano ime združenja se glasi:

Združenje zdravnikov družinske medicine SZD

Za mednarodno sodelovanje se uporablja prevod v angleščino skupaj s slovenskim izvirnikom, tako da se ime glasi:

Slovenian Medical Association, Slovensko zdravniško društvo

Slovenian Family Medicine Society, Združenje zdravnikov družinske medicine SZD

Sedež

2. člen

Sedež združenja je na naslovu:

Komenskega 4

SI-1000 Ljubljana

Slovenija

Organizacijska oblika

3. člen

Pravno organizacijska oblika združevanja je združenje oblikovano kot organizacijska enota Zveze društev z imenom “Slovensko zdravniško društvo”, Ljubljana Komenskega 4, ki vsebinsko predstavlja neodvisno in samostojno strokovno enoto  krovne organizacije, to je Slovenskega zdravniškega društva (v nadaljevanju SZD).

Člani

4. člen

Njegovi člani so slovenski zdravniki (v nadaljevanju zdravniki), ki se povezujejo v to strokovno in neodviso Združenje zdravnikov družinske – splošne medicine SZD, z namenom poglobljenega strokovnega združevanja, skladno s cilji in nameni iz statuta združenja in veljavnimi akti.

Čas trajanja delovanja združenja

5. člen

Združenje je ustanovljeno za nedoločen čas.

Pravni prednik

6. člen

Združenje je pravni naslednik dosedanje ťSekcije za splošno medicino SZDŤ, ustanovljene 11. oktobra 1966, ki se je 30. 5. 1998 preimenovala v Združenje zdravnikov družinske – splošne medicine, kot organizacijske enote SZD pa v vsebinskem smislu nadaljuje pravno nasledstvo in tradicijo Zdravniškega bralnega društva v Ljubljani, ustanovljenega 28. oktobra 1861, ki se je 22. decembra 1862 preimenovalo v Društo zdravnikov na Kranjskem, 2. novembra 1918 v Slovensko zdravniško društvo in 16. maja 1980 na občnem zboru v Slovensko zdravniško društvo -Zveza zdravniških društev.

Namen ustanovitve

7. člen

Splošni namen

Namen ustanovitve združenja je prostovoljno, samostojno, strokovno, stanovsko, nestrankarsko, neprofitno združevanje fizičnih oseb, to je prevsem zdravnikov družinske – splošne medicine, ki se združujejo zaradi skupnih interesov, opredeljenih v tem aktu v skladu z določbami zakona o društvih in Statuta SZD.

Strokovni namen

Strokovni namen ustanovitve določa 16. člen v III. poglavju tega statuta.

Javni interes

Združenje deluje v javnem interesu, kar dokazuje s statusom podeljenim krovni organizaciji, to je Slovenskemu zdravniškemu društvu.

Zaščitni znak

8. člen

Združenje ima poleg zaščitnega znaka SZD tudi lasten posebni zaščitni znak. Tak lasten znak se uporablja poleg skupnega zaščitnega znaka v zvezi s poslovanjem, na žigu, v zvezi s celostno podobo združenja, ter na vizitkah voljenih organov, kadar ti nastopajo v zvezi s poslovanjem združenja. Zaščitni znak Združenja potrdi Skupščina Združenja.

Zaščitni znak Združenja je:

logo_ZZDM_svetel

II. Poglavje

Financiranje združenja

9. člen

Združenje pridobiva sredstva za svoje delovanje:

ˇ         s članarino

ˇ         iz materialnih pravic in dejavnosti združenja

ˇ         iz prejetih nadomestil za izvajanje javnih pooblastil

ˇ         z darili in volili

ˇ         s prispevki donatorjev

ˇ         iz drugih virov, zlasti iz javnih sredstev, pridobljenih preko SZD.

Presežek prihodkov nad odhodki se uporablja izključno za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo združenje ustanovljeno.

Združenje lahko opravlja pridobitno dejavnost preko pravne osebnosti SZD samo, ali pa tako kot tudi druge svoje naloge, organizacijsko poveri v izvajanje za to ustanovljeni družbi, oziroma fondaciji SZD ali drugemu subjektu v skladu z naravo posamezne naloge.

10. člen

Sredstva, ki jih pridobi združenje za svojo dejavnost, se zbirajo na posebnem podračunu žiro računa Slovenskega zdravniškega društva.

S temi sredstvi razpolaga izključno Združenje zdravnikov družinske medicine ob upoštevanju zakonitosti.

Častni član, simpatizer, podporni član in donator

11. člen

V delu združenja poleg rednih članov lahko sodelujejo oziroma nastopajo tudi častni člani in drugi simpatizerji, zlasti tudi podporni člani in donatorji.

12. člen

Naziv častni član Združenja zdravnikov družinske medicine je osebna pravica nosilca, ki jo sme skupaj z znakom združenja uporabljati pri svojem predstavljanju (vizitka, memorandum, kuverta), če dobi predhodno soglasje predsednika na konkretno celostno podobo uporabe naziva z znakom. Grafična dokumentacija s soglasjem se arhivira.

13. člen

Pravni ali fizični osebi, državnemu organu ali funkcionarju lahko skupčina združenja s posebno listino podeli častni naziv podporni član ali donator če presodi, da to opravičuje njen prispevek za ohranjanja ali razvoj dejavnosti združenja.

 

Ta naziv je lahko tudi omejen z dostavkom podporni član ali donator za določeno leto, če je prispevek tovrstnega značaja. Tovrstni nazivi se isti pravni ali fizični osebi, organu ali funkcionarju lahko podelijo tudi večkrat.

Način pridobivanja naziva, pravice in dolžnosti so opredeljene s pravilnikom tega združenja in veljavnimi akti.

Naziv podporni član ali donator združenja je osebna pravica nosilca, ki jo sme skupaj z znakom združenja uporabljati pri svojem predstavljanju (vizitka, memorandum, kuverta), če dobi predhodno soglasje predsednika na konkretno celostno podobo uporabe naziva z znakom. Grafična dokumentacija s soglasjem se arhivira.

Potrdilo o prispevku podpore združenja pravni ali fizični osebi

14. člen

Nosilcu tega častnega naziva, katerega prispevek je moč finančno ovrednotiti in se ga izkazuje v poslovnih knjigah, se v skladu s finančnimi predpisi in politiko SZD izstavi tudi ustrezno potrdilo za davčni organ.

Potrdila iz prejšnjega odstavka je pristojen izdati predsednik že pred potrditvijo na skupščini. V kolikor skupščina odločitve tajnika ne potrdi, se o tem nosilcu izstavi ustrezno novo listino.

Finančno poslovanje

15. člen

Samostojno finančno poslovanje združenja se uredi z medsebojnim dogovorom med Združenjem zdravnikov družinske medicine SZD in SZD in  se izkazuje v skladu z veljavnim računovodskim standardom za društva.

Poročilo o poslovanju sprejme skupščina združenja. Zatem se izvede uskladitev s predlogom finančnega poročila SZD, kar pripravi in predlaga v potrditev Glavnemu odboru SZD generalni sekretar SZD.

Uskladitev se opravi na temelju statuta in posebnega pravilnika SZD.

III. Poglavje

Strokovni cilji, nameni in naloge

16. člen

Cilj združenja je ohranjanje vloge in pomena zdravniškega poklica, vloge zdravnikov kot intelektualcev v slovenski in mednarodni družbi ter s tem zagotavljanje in izboljševanje kakovosti ter etike nudenja zdravniških storitev zaupanim bolnikom.

Za doseganje ciljev, navedenih v prvem odstavku tega člena, združenje razvija zlasti naslednje naloge na področju svojega delovanja:

  1. Sodeluje pri pripravi pripravi predloga strokovne medicinske doktrine na področju zdravnikov družinske – splošne medicine pred dokončno uskladitvijo v strokovnih sekcijah, društvih in združenjih SZD v sodelovanju s Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani,
  2. Usklajuje, spodbuja in usmerja članstvo k stalnemu strokovnemu izobraževanju,
  3. Sodeluje pri pripravi predloga vsebine podiplomskega izobraževanja in usposabljanja ter stalnega strokovnega izobraževanja zdravnikov na področju zdravnikov družinske – splošne medicine v sodelovanju z Medicinsko fakulteto v Ljubljani, pred uskladitvijo na ravni SZD,
  4. Spodbuja, organizira in izvaja znanstveno raziskovalno delo,
  5. Skrbi za načrtno in usklajeno stalno strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje članstva na področju zdravnikov družinske – splošne medicine zlasti s tem, da:

ˇ         organizira ali sodeluje pri izpeljavi podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja na področju družinske – splošne medicine,

ˇ         vodi, organizira ali sodeluje pri izpeljavi stalnega medicinskega izobraževanja in usposabljanjana področju družinske – splošne medicine

ˇ         sodeluje pri vodenju in usklajevanju koledarja podiplomskega zdravniškega  izobraževanja v Republiki Sloveniji, pred uradno objavo tega koledarja ali njegovega dela v uradnem glasilu SZD Zdravniški vestnik,

ˇ         skrbi za primerno strokovno raven programov podiplomskega izobraževanja ter za zagotavljanje kakovosti programov in strokovni nadzor te kakovosti na področju družinske – splošne medicine,

ˇ         organizira ali sodeluje pri organizaciji strokovnih kongresov, simpozijev, tečajev, razstav in strokovnih sestankov zlasti s področja družinske – splošne medicine,

ˇ         sodeluje pri oblikovanju dodiplomskega izobraževanja na področju družinske – splošne medicine,

ˇ         sodeluje pri načrtovanju in izpeljavi mednarodnega sodelovanja svojih članov,

  1. zbira strokovne, statistične in druge podatke, ki so pomembni za razvoj družinske – splošne medicine,
  2. razvija metode in oblike dela na področju družinske – splošne medicine,
  3. sodeluje pri preverjanju učinkovitosti novih zdravil s področja družinske – splošne medicine in predlaga njihovo registracijo,
  4. posreduje priporočila za pridobivanje strokovnih in častnih nazivov na področjudružinske – splošne medicine,
  5. sodeluje pri oblikovanju zdravstvene mreže na področju zdravnikov družinske – splošne medicine
  6. vodi, podpira in omogoča založništvo in izdajanje strokovne in poljudne medicinske literature v slovenskem jeziku ter tujih jezikih na področju družinske – splošne medicine,
  7. sooblikuje kodeks zdravniškega poklica v skladu s Kodeksom medicinske deontologije in usmeritvami Svetovnega zdravniškega društva (World Medical Association) na področju družinske – splošne medicine,
  8. prostovoljno in samostojno se povezuje v ustrezna strokovna združenja na ravni SZD
  9. v skladu s statutom SZD sodeluje z Zdraviško zbornico Slovenije in drugimi zbornicami, državnimi organi ter drugimi organizacijami in organi, na področju družinske – splošne medicine
  10. povezuje se v mednarodne organizacije, kot na primer:

Združenje zdravnikov v osnovnem zdravstvu  (UEMO),

Svetovno združenje zdravnikov družinske medicine (WONCA),

Evropsko združenje zdravnikov družinske – splošne medicine (ESGP/FM),

Evropsko združenje učiteljev v družinski – splošni medicini (EURACT),

Evropsko združenje razsikovalcev v splošni medicini (EGPRW),

Evropsko združenje za kakovost v družinski – splošni medicini (EQuiP);

in omogoča svojim predstavnikom v mednarodnih telesih sodelovanje pri njihovem delu

  1. v skladu s statutom SZD sodeluje z zbornicami in sindikati na področju ustreznega vrednotenja dela v družinski – splošni medicini in njihovega statusa,
  2. omogoča varstvo in pravno zaščito svojim članom,
  3. v skladu s statutom SZD sodeluje pri usmerjanju in oblikovanju zdravstvene politike v R Sloveniji,
  4. aktivno sodeluje pri ohranjanju in razvijanju kulturne in zgodovinske dediščine slovenskih zdravnikov,
  5. skrbi za kulturno, stanovsko, socialno in športno udejstvovanje svojih članov,
  6. v skladu  z izkazanim delovanjem SZD v javnem interesu in SZD podeljenimi javnimi pooblastili izvršuje taka javna pooblastila skladno z zakonom in aktom o podelitvi,
  7. v skladu s statutom SZD se povezuje s sorodnimi domačimi tujimi in mednarodnimiorganizacijami kot ustanovni ali pridruženi član ali kot opazovalec

IV. Poglavje

Organi združenja

17. člen

Združenje ima naslednje organe:

ˇ         skupščino združenja

ˇ         predsednika združenja

ˇ         podpredsednika združenja

ˇ         tajnika združenja

ˇ         blagajnika združenja

ˇ         referenta za izobraževanje

ˇ         upravni odbor

ˇ         izvršilni odbor

ˇ         nadzorni odbor

ˇ         častno razsodišče

Predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in referent za izobraževanje tvorijo izvršilni odbor Združenja.

Združenje sodeluje v naslednjih organih SZD:

ˇ         glavni strokovni svet (preko izvoljenega predstavnika)

ˇ         strokovni parlament (s svojim izvoljenim predstavnikom)

Združenje lahko kandidira svojega člana tudi za naslednje organe SZD:

ˇ         predsednika SZD s podpredsednikoma

ˇ         generalnega sekretarja z izvršilnim sekretarjem

ˇ         sekretariat SZD

ˇ         nadzorni odbor

ˇ         častno razsodišče

ˇ         organe akademije slovenskih zdravnikov

V skladu s statutom SZD lahko imenuje predstavniški, gostovalni ali opazovalni organ pri drugih organizacijah in organih v državi ali tujini.

Skupščina

18. člen

Skupščina je najvišji organ združenja. Sestavljajo jo vsi člani združenja.

Delo skupščine:

Redna skupščina:

Skupščina se sestaja najmanj 1 krat (enkrat) letno. Vabilo s predlaganim dnevnim redom morajo člani združenja prejeti najmanj 14 dni pred predlaganim datumom zasedanja skupščine. Vabilo se lahko objavi v strokovnem glasilu slovenskega zdravništva. Za sprejem posameznega sklepa zadostuje večina vseh navzočih članov združenja. Skupščina je sklepčna, če je navzočih najmanj polovica članov. Če skupščina ni sklepčna ob napovedani uri, se skliče ponovno, lahko tudi za isti dan (z istim vabilom). Če skupščina ob ponovnem sklicu ob napovedani uri ni sklepčna, prične z delom pol ure po napovedani uri začetka po v vabilu predvidenem dnevnem redu. Sklepi so potrjeni z navadno večino glasov prisotnih članov. Vabilo na redno in v tem odstavku omenjeno nadomestno sejo se lahko pošilja hkrati, pri čemer sta lahko obe seji tudi istega dne.

Izredna skupščina:

Izredna skupščina se skliče, kadar to zahteva delovanje združenja. O sklicu izredne skupščine odloča upravni odbor.

Upravni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino na zahtevo najmanj ene četrtine članov združenja najkasneje v 45 dneh po dani zahtevi.

Vabilo s predlaganim dnevnim redom, datumom, uro in krajem zasedanja morajo člani prejeti najmanj 14 dni pred predlaganim datumom zasedanja izredne skuščine. Izredna skupščina je sklepčna, če je prisotnih najmanj pol članov. Če ni posebej določeno, za sprejem posameznega sklepa zadostuje večina vseh navzočih članov združenja.

Dopisna skupščina:

V primeru, da obstajajo tehtni razlogi, se lahko skupščino skliče tudi po dopisni metodi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

da se vsem članom hkrati pošlje pisno vabilo z izdelanim predlogom sklepov, glede katerih lahko glasuje samo: za, proti ali vzdržan.

Skupščina na dopisni seji odloča z absolutno večino vseh glasov

Skupščino veljavno sklicuje:

ˇ         upravni odbor,

ˇ         osem članov upravnega odbora ali

ˇ         predsednik združenja.

Skupščina voli:

ˇ         upravni odbor,

ˇ         nadzorni odbor,

Skupščina obravnava in sprejema:

ˇ         program združenja,

ˇ         spremembe tega akta,

ˇ         poročila organov združenja,

ˇ         višino članarine združenja,

ˇ         predloge upravnega odbora,

ˇ         predloge za kandidate združenja za organe SZD.

ˇ         finančno poročilo.

Poročilo za skupščino pisno predlaga v sprejem vodja posameznega organa ali organizacijskega delovnega telesa oziroma podpredsednik združenja.

Za posamezne naloge, kjer ni potrebno sodelovanje vseh članov, lahko skupščina organizira ožje odbore.

Zaradi operativnih nalog, lahko skupščina imenuje posebne komisije.

Upravni odbor

19. člen

V času med dvema zasedanjima skupščine njeno funkcijo izvršuje upravni odbor. Sestavljajo ga predsednik združenja, podpredsednik združenja, tajnik združenja, blgajnik združenja, referent za izobraževanje in vsaj šest članov. Vsaj eden od članov upravnega odbora mora biti iz vrst fakultetnih učiteljev. Upravnemu odboru predseduje predsednik združenja.

Upravni odbor se na svoji konstituantni seji zbere najkasneje v 14 dneh po izvolitvi. Skliče ga dotedanji predsednik Združenja. Na prvi seji upravnega odbora člani novo izvoljenega upravnega odbora izvolijo predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in referenta za izobraževanje. Na prvo sejo so vabljeni tudi člani dotedanjega upravnega odbora, da se opravi predaja funkcij novo izvoljenim.

Upravni odbor sklepa veljavno, če so bili na sejo vabljeni vsi njegovi člani in je od njih na seji prisotna najmanj polovica. Sklepi so potrjeni z navadno večino. Če je število glasov pri glasovanju izenačeno, velja glas predsednika združenja kot odločujoči.

Upravni odbor sklicuje predsednik združenja. Na zahtevo najmanj ene tretjine članov, je predsednik dolžan sklicati upravni odbor v roku 8 dni po prejemu zahtevka za sklic.

O sklepih upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik združenja in zapisnikar. Zapisnik je potrebno predložiti v potrditev na prvi naslednji seji upravnega odbora.

Izvršilni odbor

20. člen

Predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in referent za izobraževanje tvorijo izvršilni odbor Združenja, ki skrbi za nemoteno izvajanje sklepov skupščine in upravnega odbora med posameznimi sejami. Delo izvršilnega odbora vodi predsednik Združenja. Za svoje delo je izvršilni odbor odgovoren upravnemu odboru in skupščini Združenja.

Predsednik združenja je častni in predstavniški organ združenja. Voli ga upravni odbor Združenja za obdobje 4 let z možnostjo ponovne izvolitve. Po funkciji predseduje tudi upravnemu in izvršilnemu odboru združenja.

V okviru njegove funkcije je v primeru neodločenega glasovanja njegov glas odločilen.

Podpredsednika se voli na enak način kot predsednika, da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti predsednika.

Tajnika se voli na enak način kot predsednika, da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti predsednika in podpredsednika. Skrbi za komunikacijo med člani Združenja upravnim in izvršilnim odborom ter za stike z javnostjo.

Blagajnika se voli na enak način kot predsednika, da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti predsednika, podpredsednika in tajnika. Skrbi za komunikacijo med računovodsko službo SZD in upravnim ter izvršilnim odborom.

Referenta za izobraževanje se voli na enak način kot predsednika, da ga nadomešča po njunem dogovoru oziroma v primeru odsotnosti predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Skrbi za pripravo, usklajevanje, izvajanje in izpopolnjevanje programa specializacije iz družinske medicine ter sodeluje pri načrtovanju stalnega strokovnega izobraževanja na področju družinske medicine. Referent za izobraževanje mora biti član Katedre za družinsko medicino.

21. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani z mandatom 4 let in možnostjo ponovne izvolitve. Nadzorni odbor pregleduje letna poročila o finančno materialnem poslovanju združenja.

Razrešitev posameznega funkcionarja

22. člen

Vsak funkcionar združenja je izvoljen kot fizična oseba.

Funkcionarja razrešuje isti organ, ki ga je izvolil, če so za to utemeljeni razlogi.

Kot utemeljen razlog se šteje delovanje v nasprotju z interesi združenja.

Funkcionarja se tudi lahko razreši, če za to zaprosi sam.

Razsodišče

24. člen

V vseh sporih, ki nastanejo zaradi odnosov v združenju ali med posameznimi člani združenja, odloča razsodišče združenja.

Razsodišče deluje v okviru Kodeksa medicinske deontologije, tega akta, statuta SZD in drugih pozitivnih predpisov.

Če primer presega okvire združenja, ga razsodišče združenja preda razsodišču SZD.

23. člen

V sporih, ki nastanejo zaradi odnosov v združenju ali med posameznimi člani združenja in jih ne more obravnavati razsodišče združenja, oziroma se je član pritožil na mnenje rszsodišča združenja, odloča razsodišče SZD.

Razsodišče deluje na podlagi in izključno v okviru pobude disciplinskega tožilca.

 

V. Poglavje

Priznanja združenja

25. člen

Združenje podeljuje častno članstvo in priznanja za dosežene uspehe in za delo  v zduženju. Praviloma se podeljujejo na skupščini združenja.

Pogoje za častno članstvo v združenju in za pridobitev priznanj, njihov namen in ostale podrobnosti urejajo posebni pravilniki v skladu s veljavnimi akti.

VI. Poglavje

Končne določbe

29. člen

Prehodne določbe

30. člen

Ta Statut Združenja zdravnikov družinske – splošne medicine SZD začne veljati z dnem sprejetja na sestanku skupščine dne 30. 5. 1998, spremenjen in dopoljnjen na skupščini 26. 5. 2001.

Podpis odgovorne osebe: Janko Kersnik, l.r.                                             V Ljubljani dne: 26. 5. 2001