Pretekli zapisniki s sej RSK:

Datum seje: 07.11.2001

Lokacija: Sejna soba Slovenskega zdravniškega društva

Trajanje: Od 13.00 do 16.30.

Prisotni: prim. mag. Anton Gradišek, dr. med., asist. Dean Klančič, dr. med., prim. Miha Demšar, dr. med., Jana Govc Eržen, dr. med., Majda Masten, dr. med., asist. mag. Danica Rotar Pavlič, asist. dr. Janko Kersnik, dr. med., Irena Vatovec Progar, dr. med., Erika Zelko Peterka, dr. med.

Opravičili so se ter poslali pisno oceno poslanega gradiva ter predloge izboljšav: prof. dr. sci. Igor Švab, dr. med., asist. Mateja Bulc, dr. med.,

Odsotna sta bila tudi Bojan Lovše, dr. med., doc. dr. Marko Kolšek, dr. med.

Po ugotovitvi sklepčnosti smo pričeli s sejo, na kateri smo obravnavali naslednji dnevni red:

1. Predlog novega pravilnika o razširjenih strokovnih kolegijih, ki ga je posredovalo Ministrstvo za zdravje

RSK za družinsko/splošno medicino je prejel Osnutek pravilnika o razširjenih strokovnih kolegijih, na podlagi katerega bodo v prihodnje (po objavi v Uradnem listu) kolegiji oblikovali poslovnik dela RSK. Člani kolegija so se v večini strinjali s predlogom. RSK bo v prihodnje strokovno nepolitično telo, ki bo reševalo strokovna vprašanja, medtem ko bo Zdravstveni svet reševal organizacijsko finančna vprašanja in bo s politiko bolj povezan.
RSK za družinsko/splošno medicino je predlagal, da v novi sestavi predlagajo nove člane naslednje institucije:

Katedra za družinsko medicino, MF: 5 članov.
Združenje zdravnikov družinske medicine: 5 članov
Odbor za osnovno zdravstvo ZZS: 5 članov.
Člani strokovnega kolegija so pri svojih odločitvah avtonomni. Pri delu uporablja kolegij naslov: RSK za družinsko/splošno medicino, Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, seje potekajo na naslovu Slovensko zdravniško društvo, Komenskega 4, Ljubljana. Predlagatelj lahko člana odpokliče zaradi utemeljenih razlogov. Po dogovoru s predlagatelji članov bo potrebno urediti tudi financiranje kolegija. Predsednica kolegija bo pripravila predlog poslovnika o delu Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino, ki ga bodo člani obravnavali na naslednji seji.


2. Čakalna doba v dejavnosti družinske medicine - opredelitev, predlagatelj Odbor za osnovno zdravstvo ZZS

K tej točki dnevnega reda smo povabili predlagateljico, predsednico Odbora za osnovno zdravstvo asist. Gordano Živčec Kalan, ki pa se je zaradi nujnih obveznosti opravičila. Prof. dr. sci. Igor Švab , dr. med., je posredoval pisni komentar:" Načeloma ločimo čakanje na pregled pri zdravniku (ta je lahko nič, če se dogovorimo za pregled isti dan, ali pa nekaj dni, odvisno od zdravnika in organizacije dela). V specialističnih ambulantah je ta čakalna doba tudi nekaj mesecev. Potem pa je še čakanje v čakalnici, ki je lahko nekaj minut ali ur. Lahko se diskutira o tem, kaj je še dopustna čakalna doba.". V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je opredelitev terminusa "čakalna doba" potrebna predvsem zaradi uporabe v besedilu področnega dogovora za osnovno zdravstvo, dopisov, ki jih ZZZS pošilja v zdravstvene ustanove, objav in razprav v reviji ISIS...

Prost in neomejen dostop do zdravnika splošne medicine in zdravnika družinske medicine je dandanes nemogoč, saj je lahko neorganizirano delo prav tako vzrok manj kakovostne obravnave bolnika. Reorganizacija dela je še toliko bolj nujna, ker smo v letošnjem letu začeli izvajati preventivne preglede in bo potrebno v naslednjih petih letih pregledati 730.256 ljudi. Da bi bolnikom čim bolj skrajšali čas čakanja v čakalnici in da bi se jim lahko čim bolj nemoteno posvetili pri posameznem obisku v ambulanti, v družinski medicini priporočamo naročanje bolnikov. Dan in uro pregleda se praviloma izbere v soglasju z bolnikom.

Člani kolegija so po dolgi razpravi, ki je potrdila smiselnost naročanja bolnikov, sprejeli naslednji predlog sklepa :Dopustna čakalna doba v splošni/družinski medicini je čas čakanja na prvi nenujni pregled, ki znaša okvirno 5 dni (odvisno od organizacije ambulante in epidemiološke situacije).
Preventivni pregled ni prvi nenujni pregled.
Naročanje na pregled na daljši rok, ki je v soglasju z bolnikom, ne pomeni uvajanja čakalne dobe.

Ker je predsednica RSK po seji sveta prejela še več pisnih predlogov, ki se nanašajo opredelitev čakanja, se ta točka prenese v nadaljno obravnavo na naslednjo sejo.


3. Institut "izbranega farmacevta"

Ministrstvo za zdravje nas je zaprosilo, da podamo strokovno oceno o ustreznosti ali neustreznosti uvajanja izbranega farmacevta v Sloveniji. Državna sekretarka Jožica Mavčec Zakotnik je na kolegij naslovila zahtevo za presojo projekta "izbranega farmacevta", ki ji je bilo priloženo naslednje gradivo :
Uvajanje farmacevtske skrbi in Projekti Europharm Foruma v Republiki Sloveniji,
Zloženke "Opustite kajenje", Mednarodni vodnik lekarne in odvajanje od kajenja,
Vloga farmacevta v skrbi za osebe s sladkorno boleznijo, FarmaDiab program, Obvladovanje povišanega krvnega tlaka v lekarni, Farmacevtska skrb pri sladkorni bolezni.

K tej točki dnevnega reda je predsednica RSK za splošno/družinsko medicino povabila predstavnika Lekarniške zbornice, saj smo imeli premalo informacij za razpravo. Predsednik lekarniške zbornice Lovro Dermota je na RSK za splošno/družinsko medicino poslal naslednji dopis: "V zvezi s tem vam sporočamo, da Lekarniška zbornica Slovenije doslej še ni obravnavala niti sklepala o projektu oz. "institutu izbranega farmacevta". Ker gre za pomembno strokovno vprašanje, ki opredeljuje tudi smeri nadaljnjega razvoja lekarniške dejavnosti v Sloveniji, bo to vprašanje že zelo kmalu obravnaval Razširjeni strokovni kolegij za lekarniško farmacijo.

Sprejeto stališče Razširjenega strokovnega kolegija za lekarniško farmacijo pa bi po našem mnenju predstavljalo ustrezno strokovno podlago za razpravo v strokovnih krogih oziroma tudi za razpravo Razširjenega strokovnega kolegija družinsko/splošne medicine.
Prav tako Lekarniška zbornica ob vabilu na omenjeno sejo ni prejela gradiva, ki je omenjeno v vabilu in ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.
Zato predlagamo, da 3. točko - "institut izbranega farmacevta, ki je projekt Lekarniške zbornice" začasno umaknete z dnevnega reda redne seje Razširjenega strokovnega kolegija družinsko/splošne medicine dne 7. 11. 2001 in jo ponovno uvrstite na dnevni red, ko boste prejeli mnenje Razširjenega strokovnega kolegija za lekarniško farmacijo.
Iz navedenih razlogov se predsednik Lekarniške zbornice Slovenije redne seje Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino v sredo, 7. novembra 2001 ne more udeležiti."


K tretji točki so pisno mnenje posredovali prof. Igor Švab, asist. Mateja Bulc, asist. Janko Kersnik in Franc Šuta.

Člani kolegija so pregledali literaturo in svetovni splet z namenom, da bi ugotovili, ali so s področja "deljene skrbi za pacienta" objavljeni rezultati raziskav, oziroma ali v zvezi z vključevanjem izbranega farmacevta poteka v Evropi kakšna raziskava. Predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino je povedala, da je bila predstavljena delna kvalitativna raziskava o sodelovanju farmacevta pri vodenju bolnika in sicer na zadnjem srečanju Evropske skupine za raziskave v splošni medicini EGPRW, ki jo je izvedla Lieve Peremans. Razprava v okviru EGPRW po predstavitvi prvih rezultatov se je nanašala na organizacijo sodelovanja s strani farmacevta, saj mora biti tudi on enako dostopen kot lečeči zdravnik. Nekako bi bilo potrebno organizirati delo "nadomestnega farmacevta". Prav tako še ni objavljenih rezultatov, da sta zadovoljstvo in kakovost obravnave pacienta na takšen način večja in boljša. Nejasna je tudi dolžnost medsebojnega obveščanja (farmacevt, bolnik, zdravnik).
Člani Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino so sklenili, da se na ministrstvo za Zdravje pošlje naslednji sklep:

Dokler ni dokazov o kvalitetnejšem zdravstvenem varstvu pacientov, ki bi imeli poleg zdravnika še izbranega farmacevta - ti dokazi bi morali temeljiti na relevantnih evropskih raziskavah - naj se institut izbranega farmacevta ne uvaja v primarno zdravstveno varstvo v Sloveniji.

4. Stroški, ki se pojavljajo pri izvajanju preventivnih pregledih izbrane odrasle populacije.
Člani Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino so že na prvi in drugi korespondenčni seji podprli strokovno nujo, da se začnejo izvajati preventivni pregledi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni srca in ožilja tudi v naši državi, saj bi sicer Slovenija pričela zaostajati za drugimi severno in zahodno evropskimi državami.

Na tretji seji smo v nadaljevanju obravnavali dopise z navedenimi izrednimi stroški, ki so jih posredovali Predsednica odbora za osnovno zdravstvo ZZS Gordana Živčec Kalan, Majda Masten in Mateja Bulc. Ugotovili smo, da je odločanje o organizacijsko finančnih zadevah v pristojnosti zdravstvenega sveta, strokovne zadeve pa so v pristojnosti strokovnih kolegijev.

Sklenili smo, da bomo posredovali gradivo o stroških v zvezi z izvajanjem preventivnih pregledov našima predstavnikoma v Zdravstvenem svetu, prof. Igorju Švabu in prim. Mihi Demšarju. RSK se strinja in podpira zahteve, da je potrebno dodatno ovrednotiti povečan obseg dela ter določiti nov kadrovski standard za dodano preventivno delo, podobno kot to že leta velja v dejavnosti šolske medicine in zdravstvenem varstvu otrok na primarni ravni, oziroma uravnotežiti kadrovsko preskrbljenost v zdravstvenem varstvu otrok in šolarjev ter v dejavnosti splošne medicine.


5. Problematika izdajanja napotnih pooblastil in neupoštevanje obsega in trajanja pooblastil s strani kliničnih specialistov

Prejeli smo dopis Rade Ilijaž, dr. med., ki nam je poslal tudi kopije odpustnih pisem specialistov Splošne bolnišnice Celje,. Čeprav so bili pacienti s strani izbranega zdravnika napoteni z obsegom pooblastil "1 2 3 ", tega klinični specialisti niso upoštevali in so paciente poslali po dodatne napotnice nazaj k izbranemu zdravniku. Vse to predstavlja dodatno obremenitev za zdravnike splošne medicine ter uvajanje v zahodni Evropi neznanega "pink-ponk" sistema, oziroma nepotrebnega podajanja pacientov. Podobno situacijo je predstavila tudi Majda Masten, dr. med.

Čani Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino smo sklenili, da s problematiko in z zahtevo da se dosledno upošteva napotna pooblastila seznani državnega sekretarja Doriana Marušiča. Dopis o neustreznem ravnanju kolegov, kliničnih specialistov se pošlje v Splošno bolnišnico Celje in Splošno bolnišnico Maribor. Problematiko se posreduje komisiji, ki se na Zdravniški zbornici Slovenije ukvarja z izboljšanjem komuniciranja med specialisti kliniki in zdravniki osnovnega zdravstvenega varstva.


• Problematika ogledov cepilnih mest v ambulantah splošne medicine

Prejeli smo dopis Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, enota Maribor, ki nas seznanja z neustreznim dopisom Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor v zvezi s pregledovanjem cepilnih mest za izvedbo cepljenja proti gripi v sezoni 2001-2002.
Ugotovili smo, da so bile ambulante splošne medicine že do sedaj pod stalnim nadzorom:

Inšpekcijske službe , tudi zdravstveni inšpektorat, vršijo kontrolo dela,
Ministrstvo za zdravje opravlja obvezne preglede prostorov pred pričetkom delovanja vsake posamezne ambulante,
Finančne službe vršijo kontrole poslovanja,
ZZZS vrši kontrolo izvajanja pogodb,
ZZS in druga strokovna združenja izvajajo kontrolo strokovnosti.
RSK zato opozarja, da je pošiljanje okrožnic brez predhodno usklajenih stališč izraz neprimernega odnosa med partnerji v zdravstvenem varstvu. Tudi sami se zavzemamo za kakovostno delo zdravnikov splošne medicine (tudi cepljenja proti gripi), vendar naj preverjanje sledi skupni uskladitvi med strokami, predvsem pa naj se za dodatna preverjanja ne izstavlja faktur s strani Zavodov za zdravstveno varstvo. Predsednico so člani pooblastili, da s sklepom seznani prim. Metko Macarol Hiti, direktorico Inštituta za varovanje zdravja RS.


• Knjižica Miloša Židanika o odvisnosti od alkohola

Majda Masten, dr. med., je posredovala prošnjo dr. Židanika, ali bi bilo dobro knjižico razdeliti vsem zdravnikom splošne/družinske medicine. Ker smo knjižico prejeli šele na seji in ker jih je bilo premalo, da bi jo prebrali vsi člani RSK, smo sklenili, da je knjižico potrebno posredovati vsem članom RSK ter da se za recenzijo zaprosi prim. doc. dr. Marka Kolška, dr. med. Tematiko bomo obravnavali na naslednji seji RSK:

• Dopis predstojnika Katedre za družinsko medicino o potrebi za posodobitev vodenja kartotek v ambulantah družinske medicine

Člani Razširjenega strokovnega kolegija za splošno/družinsko medicino so sklenili, da se na Ministrstvo za zdravje posreduje predlog za izdajo obveznega navodila programskim hišam, da le te naredijo elektronsko verzijo kartoteke za družinsko medicino. Posodobljen zdravstveni karton je bil v lanskem letu predstavljen in potrjen na seji Zdravstvenega sveta. RSK bo v projektu posodobitve vodenja kartotek aktivno sodeloval v okviru delovne skupine, ki jo bo vodil prim. mag. Anton Gradišek, dr. med.

• Temeljne lastnosti zdravila (SMPc je summary of product) in brezplačen dostop.

Prim. mag. Anton Gradišek, dr. med., je predstavil problematiko dostopa do baze o temeljnih lastnosti zdravil. Ker si želimo, da bi zdravniki čim bolje obvladali zdravljenje z zdravili, bi jim morali omogočiti, da brezplačno dostopajo do baze o temeljnih lastnosti zdravil.
Člani Razširjenega strokovnega kolegija za splošno/družinsko medicino so sklenili, da se na Ministrstvo za zdravje posreduje predlog, naj bodo podatki o lastnostih zdravil prek interneta dostopni brezplačno vsem zdravnikom, ne pa za denar. Minister za zdravje lahko zadevo izvedbeno posreduje Uradu za zdravila.


Poročilo zapisala
Asist. mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
Predsednica Razširjenega strokovnega kolegija za družinsko/splošno medicino
Ljubljana, 8. 11. 2001