Po obravnavi problematike napotitev in glede na poziv skupine
za arbitražo v področnem dogovoru je RSK sprejel naslednji sklep:
Delitev napotitev
1. Napotitev na diagnostične preiskave
- Laboratorijske preiskave
- Citološke preiskave
- Histološke preiskave
- Rentgenske preiskave, ultrazvok, CT, MR, scintigrafija
- Funkcijske preiskave (ADG - VTG, spirometrija, cikloergometrija,
holter monitorizacija...)
- Alergološke preiskave
- Endoskopske preiskave,
- Nevrofiziološke preiskave (EEG, EMG, EP,vidno polje...)
2. Napotitev k specialistu v ambulantno obravnavo
3. Napotitev v bolnišnico
Kriterij nadzora
Kriterij nadzora je le napotitev k specialistu v ambulantno
obravnavo.
Delitev
napotitev k specialistu na ambulantno obravnavo
Napotitve k specialistu v ambulantno obravnavo delimo na:
Ponovne napotitve
delimo na
- Napotitve
po odločitvi izbranega zdravnika
- Napotitve
na zahtevo specialista klinične stroke, oziroma na zahtevo
na zahtevo zdravniške ali invalidske komisije
Napotitve
na zahtevo specialista klinične stroke, oziroma na zahtevo na
zahtevo zdravniške ali invalidske komisije ne smejo biti kriterij
nadzora s strani plačnika. Izbrani zdravnik mora imeti možnost
beleženja, ali ponovno napoti bolnika po svoji strokovni presoji,
ali pa gre za zahtevo kliničnega specialista.
Klinični specialisti, ki jim izbrani zdravnik z napotnico izda
vsa pooblastila, so dolžni , da sami izdajo napotnice za dodatne,
po njihovi presoji potrebne, preiskave. Napotnica s polnimi
pooblastili velja tudi za sprejem v bolnišnico po opravljenem
ambulantnem specialističnem pregledu, kakor tudi za kontrolo
po odpustu iz bolnišnice. Marsikdaj so bile v sedaj veljavnem
režimu (ob izdaji napotnice z trajanjem enega leta in z vsemi
pooblastili) potrebne še najmanj 3 dodatne napotnice, saj klinični
specialist, oziroma njegova administratorka, ni upošteval ne
vrste pooblastil in niti trajanja pooblastil.
Odstopanja
od slovenskega povprečja v številu napotitev v osnovnem zdravstvenem
varstvu
Zdravniku osnovnega zdravstvenega varstva, ki preseže dva standardna
odklona (levo in desno od aritmetične sredine) glede števila
napotitev, se mora omogočiti, da z analizo dela v ambulanti
svojo odločitev argumentira, saj gre lahko za izjemne okoliščine.
Povratne
informacije
Izbrani zdravnik bo po priporočilu RSK aktivno podprl nov
sistem napotitev le, če ga bo ZZZS na 6 mesecev seznanil z
podatki o napotitvah v zdravstveni regiji in stanju napotitev
v njegovi ambulanti v primerjavi s povprečjem regije. Zdravniki
so namreč že večkrat izrazili željo po povratni informaciji,
ki bi jim omogočila prilagoditev dela v ambulanti.
Obveščanje
javnosti in zavarovancev
RSK je na svoji seji sklenil, da sta Ministrstvo za zdravje
in Zavod za zdravstveno zavarovanje RS dolžna obvestiti slovensko
javnost z novim načinom napotitev. ZZZS mora zavarovance obvestiti,
da izbrani zdravnik ni več dolžan pacienta napotiti samo na
njegovo zahtevo in v nasprotju s strokovno doktrino.
Doseganje
ciljne ravni napotitev
V primeru, da bo v prihodnjih letih število napotitev v Sloveniji
padlo na ciljno vrednost, RSK predlaga, da se sistem sankcioniranja
(za tiste, ki presežejo dva standardna odklona od slovenskega
povprečja) ukine, nadzor nad trendom napotitev pa nadaljuje.Ciljno
vrednost napotitev bo pripravil RSK v dogovoru z ZZS in MZ.
Zapisnik
in sklepe pripravila:
Asist.
mag. Danica Rotar Pavlič, dr. med.
Predsednica RSK za splošno/družinsko medicino
|
