|
Na podlagi vabila, ki sem ga prejela s strani prejšnjega predsednika
RSK prim. mag. Antona Gradiška, dr. med. (pravna služba ministrstva
še ni posodobila podatkov o kolegijih, zato je bilo več vabil
poslanih na napačen naslov), sem se udeležila sestanka, katerega
glavni namen je bila obravnava
Predloga
pravilnika o razširjenih strokovnih kolegijih
Predloga
pravilnika o Zdravstvenem svetu
Minister
za zdravje prof. dr. Dušan Keber, dr. med., je v uvodu pojasnil,
da je namen pravilnikov ta, da se uvede v sistem strokovnega
odločanja večja transparentnost, saj se pogosto isti ljudje
pojavljajo v različnih, a vendarle sorodnih strokovnih telesih.
Včasih se tako posamezen strokovnjak v enem strokovnem organu
odloča drugače, kot čez nekaj dni v drugem in v izjemni situaciji
pride celo sam s sabo v konflikt.
Minister je pojasnil, da naj bi Zdravstveni svet v prihodnje
postal politično telo, ki bo delovalo v tesnem sodelovanju z
ministrstvom, medtem ko se bodo RSK-ji depolitizirali in postali
avtonomni posvetovalni organ. Glavna usmerjenost razširjenih
kolegijev je stroka, za katero so zadolženi. Strokovni kolegiji
morajo biti samostojni in suvereni. Zdravstveni svet pa se po
predlogih razširjenih strokovnih kolegijev odloča, kako se strokovne
opredelitve izpeljejo kasneje v organizacijsko finančnem smislu
ter postavi prioritete, ki naj temeljijo na analizah stanja
v Sloveniji.
Po uvodu
se je k besedi priglasil predsednik ZZS asist. mag. Marko
Bitenc, ki je povedal, da je predlog o delovanju kolegijev,
ki ga je pripravila zbornica nekoliko drugačen od ministrovega
predloga (Minister je npr. predlagal, da bi kolegije
sestavljalo od 9 do 15 vidnih predstavnikov posamezne stroke,
ZZS da bi bilo članov 6.
Minister predvideva, da člane predlagajo klinike in
klinični inštituti, Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško
društvo in druga strokovna združenja, ZZS predlaga,
da bi bili člani predlagani s strani kliničnega centra, Zdravniške
zbornice Slovenije in Zdravniškega društva).
Na koncu razprave je prevladalo mnenje, da vsak posamezni
RSK sam oblikuje poslovnik ter, da bodo navodila ministrstva
čimbolj odprta in za RSkolegije čim manj omejujoča. Pričakujemo
lahko, da bo vsak RSK oblikoval svoj poslovnik dela.
Prof.
Pavel Poredoš, predsednik SZD, je v svojem komentarju najprej
naštel, katera strokovna telesa trenutno še imamo: glavni
strokovni svet, strokovni parlament, različni kolegiji klinik...
Razširjeni strokovni kolegiji bi morali v prihodnje, kot apolitična
organizacija, predstavljati civilno družbo.
Prof.
Keber je na to odgovoril, da samo združenja SZD zadoščajo
kriterijem civilne družbe, medtem ko zbornica z javnimi pooblastili
ne in prav tako klinike, ki so delodajalci, niso civilna družba.
Doc. dr.
Marjan Premik je v komentarju podal predvsem poglede, kaj pomeni
terminus "politično delovanje":
Prof. Arnež, predsednik Zdravstvenega sveta je zatrdil, da je
na sestanku prvič slišal o jasni ločitvi med Svetom in RS kolegiji:
svet je politično telo, ki je v tesnem sodelovanju z ministrstvom
in predlaga organizacijsko, kadrovsko finančne rešitve za izpeljavo
strokovnih predlogov. Strokovni predlogi se oblikujejo v RSK,
ki so samostojni in suvereni. RSK lahko na primer oceni, da
je določena preiskava nujna za strokovno delo in da se izvaja
v "teh in teh" državah, Svet pa opredeli to odločitev
kot neizvedljivo za slovenski prostor, ali pa podpre izpeljavo.
Vsi razpravljalci
so se strinjali s 8. členom predloga pravilnika, da se, citiram
člen "Članstvo v RSK in članstvo v Zdravstvenem svetu
izključujeta."
Prof.
dr. Rudolf je omenil, da smo v preteklosti pogrešali predvsem
"feedback" s stani ministrstva. Nanj so se naslavljala
stališča RSK, odgovorov pa ni bilo. Poudaril je, da se strinja
s predlogom ministrstva, da člane RSK v prihodnje predlagajo
klinike, združenja SZD in medicinska fakulteta.
Prof.
Vodušek je poudaril, da imamo pred seboj dva predloga: predlog
ministrstva in predlog, ki ga je predstavil predsednik Bitenc.
Dobro bi bilo, da bi prišlo do uskladitve in ne do konfrontacije.
Prof.
Skalerič je zastavil vprašanje o financiranju RSK. Izpostavil
je položaj člana RSK, ki se vozi iz Murske Sobote.
Minister
je odgovoril, da na MZ ni toliko denarja, da bi financirali
več kot 200 ljudi ter naj člani RSK to izpeljejo tako, kot
da bi šli na kakšno drugo strokovno srečanje. Minister je
zatrdil, da s tem ne želi destimulirati delo RSK. Predsednik
ZZS Bitenc je dejal, da to sprejema in da to razumemo.
Prof.
Herman je povedal, da so v stari sestavi imeli tudi predstavnika
z drugega strokovnega področja ter da je bilo to dobro, saj
so zadeve dorekli iz širših aspektov.
Minister
Keber je rekel, da je to možno in večkrat učinkovito, vendar
naj se o sami sestavi odloča vsak RSK posebej.
Na koncu
sestanka smo se odločili, da se bosta oba predloga pravilnikov
o delu in sestavi RSK usklajevala. Prof. Poredošu sem izrazila
pripravljenost Združenja zdravnikov družinske medicine, da
pri tem sodeluje (mislim, da nas do sedaj niso vključili),
saj predstavlja eno izmed najpomembnejših združenj SZD.
Sestanek, ki se je začel ob 14. uri, smo zaključili ob 16.30.
|
