Zdruzenje zdravnikov druzinske medicine Slovenije
   
           
        Nazaj
 

 

Novo                    

Navodilo strokovnega vodje

Namenjeno: Zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom; direktorjem in glavnim sestram
Področje: Splošna medicina, dežurna služba, nujna medicinska služba
Referenca: Zakon o nalezljivih boleznih. Ur. list RS 69/95; 5291-5295. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 1999. Ur. list RS 5/99.

Zadeva: PRIPOROČILO ZA Izvajanje preekspozicijskega in postekspozicijskega cepljenja proti tetanusu.

OPREDELITEV: Postekspozicijsko cepljenje je cepljenje oseb, ki imajo ob posvetu z zdravnikom poškodovano kožo zaradi ranitve, odrgnine, gnojenja (absces, ulkus) in še niso bile primarno cepljene ali je od zadnjega poživitvenega odmerka cepiva preteklo 10 let ali več.

Preekspozicijsko cepljenje je cepljenje oseb, ki ob posvetu (zaradi katerega koli razloga) z zdravnikom nimajo poškodovane kože in še niso bile primarno cepljene ali je od zadnjega poživitvenega odmerka cepiva preteklo 10 let ali več.

RAZLOG: Izkoreninjenje bakterije Clostridium tetani, ki povzroča bolezen tetanus, iz zemlje ni možno, zato bo predstavljala stalno tveganje za prebivalstvo in je na mestu sistematično preprečevanje bolezni, ki ga dosežemo z aktivno imunizacijo in/ali ustreznimi ukrepi ob poškodbi. Preprečevanje tetanusa aktivno dosežemo s cepivom, ki je kemično inaktiviran toksin - toksoid tetanusa (TT), ki inducira produkcijo nevtralizirajočih protiteles. Toksoid je visoko imunogen in varen ter zagotavlja skoraj 100 % zanesljivo zaščito po prejemu treh odmerkov - bazično cepljenje. Imunost za tetanus dosežemo s cepljenjem s tetanusovim toksoidom. Raven antitoksina, ki zagotavlja zaščito proti tetanusu, je 0,01 IE/ML (nevtralizacijski test). Po preboleli bolezni ni trajne imunosti, ker je vsebnost antigena v krvi tako nizka, da ne stimulira humonalnega odgovora. Stopnja in trajanje imunosti se veča s številom dobljenih odmerkov tetanus toksida. En odmerek TT ne zagotavlja zaščite proti tetanusu. Z drugim odmerkom TT se po dveh ali štirih tednih preseže zaščitni raven antitoksina, ki traja do dvanajst mesecev. Delež slabo imunih po drugem cepljenju je 10 %. Tretji odmerek inducira obilno produkcijo antitoksina (med 1 in 10 IE/ML). Delež slabo imunih oseb po tretjem cepljenju je zanemarljiv. Zagotavlja zaščitni raven antitoksina za najmanj pet let. Po četrtem cepljenju traja imunost 10 let, po petem cepljenju pa najmanj 20 let.

ZAKAJ TO PRIPOROČILO: Bolezen tetanus je zaradi sistematičnega cepljenja otrok in odraslih ter ustrezne obravnave s cepljenjem v primeru tetanogene rane v mnogih državah zelo redka. Kljub pozitivni zakonodaji in več kot štiridesetletnem izvajanju cepljenja spada Slovenija v Evropi med države, ki imajo najvišjo incidenco tetanusa, zato se postavlja vprašanje, zakaj je tako velika razlika v incidenci tetanusa med Evropo in Slovenijo. Povprečna incidenca tetanusa v Sloveniji v desetletnem obdobju (1988-1997) je bila (0,4/100.000), kar je dvakrat več od evropskega povprečja. Sistematično cepljenje proti tetanusu v Sloveniji poteka od leta 1951. Cepljenje in seroprotilaksa proti tetanusu sta kot posebna ukrepa za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni navedena v 22. in 23. členu Zakona o nalezljivih boleznih. V splošnih ambulantah na Gorenjskem preverja cepilni status ob poškodbi 96,7 % zdravnikov. 21,3 % preverja cepilni status tudi ob razjedi na goleni. 96,7 % anketiranih beleži cepljenje v zdravstveni karton. Običajno se cepljenje beleži v zdravstveno izkaznico (91,8 %). V cepilno knjižico beleži podatke le 23 % zdravnikov. Kar 71,2 % anketiranih zdravnikov na Gorenjskem ne ve za odstotek precepljenih bolnikov. Število preekspozicijsko cepljenih naj bi bilo tudi eno od meril kakovosti dela v družinski medicini. Preekspozicijsko cepljenje opravlja na Gorenjskem le 11,7 % zdravnikov.

KOMU JE PRIPOROČILO NAMENJENO:

Priporočilo je namenjeno zdravnikom, medicinskim sestram in tehnikom; direktorjem in glavnim sestram, ki pridejo v stik s poškodovanci in z bolniki z abscesi ter drugimi gnojnimi spremembami na koži ali v podkožju.

MERILA KAKOVOSTI DELA:

Republiški Program imunoprofilakse in kemoprofilakse, ki je objavljen vsako leto v Uradnem listu RS, podrobno opredeljuje cepljenje in seroprofilakso proti tetanusu za vse skupine prebivalstva. Imunoprofilaksa posameznika se opravi po preverjanju cepilnega statusa.

1. Preverjanje cepilnega statusa

Ob vsakem obisku sta zdravnik in medicinska sestra dolžna preveriti cepilni status. Cepilni status se preveri v zdravstveni dokumentaciji ali tako, da se kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenjih. Cepilni status se lahko preverja samo iz zdravstvene dokumentacije ali tako, da kandidat za cepljenje kot dokaz predloži dokument o opravljenih prejšnjih cepljenih.

Obvezno je potrebno preveriti cepilni status in opraviti manjkajoča cepljenja skladno s programom:
- pred vstopom v vse vrste kolektivov;
- ob poškodbi ali rani;
- ob sprejemu in zdravljenju v bolnišnici;
- ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku;
- ob epidemiološki situaciji, ki jo postavi IVZ.

2. Koga cepimo postekspozicijsko?

Vsaka rana je lahko kontaminirana s sporami tetanusa. Večje tveganje za okužbo obstaja pri ranah, ki so kontaminirane s slino, umazanijo, blatom, vbodne rane, tujki v rani, opekline, omrzline, avulzije, crush poškodbe, pa tudi vsi abscesi. Vsako rano je zato potrebno oskrbeti v skladu s priporočili za kirurško oskrbo ran. Ob vsaki obravnavi poškodbe je potrebno preveriti cepilni status poškodovanca. Pred cepljenjem in seroprotilakso poškodovane osebe je potrebno pridobiti dokumentacijo o predhodnem cepljenju. Za določitev sheme cepljenja potrebujemo odgovor na dve vprašanji:

  • Ali je bil bolnik bazično cepljen ali ni bil cepljen?
  • Datum zadnjega odmerka TT.

3. Koga cepimo preekspozicijsko?

Preekspozicijsko cepljenje otrok in mladine

Otroke se prvič cepi proti tetanusu s tremi meseci starosti. V prvem letu dobijo 3 odmerke TT, ponovno so cepljeni v drugem, sedmem, štirinajstem in osemnajstem letu starosti. Cepljenje izvajajo zdravniki, ki jih imenuje minister in so navedeni v letnem programu imuno in kemoprofilakse.

Preekspozicijsko cepljenje odraslih

Ob vsakem obisku pri izbranem zdravniku je potrebno oceniti podatke o cepljenju in opraviti manjkajoča cepljenja. Preekspozicijsko cepljenje je obvezno za vse osebe, ki niso bile cepljene proti tetanusu in za osebe pri katerih je od zadnjega cepljenja poteklo več kot 10 let. Cepi se s TT ali Td (toksoid tetanusa in difterije) cepivom. Daje se tri odmerke 0,5 ml TT ali Td. Druga odmerek se daje po enem do treh mesecev od prve, tretja odmerek pa po enem letu. Poživitveni odmerek se daje na deset let.

4. Shema cepljenja po Pravilniku imunoprofilakse in kemoprofilakse

1. Bolnik je bil popolno bazično cepljen.

Čas od zadnjega odmerka ob poškodbi prejme
manj kot 5 let nič
5-10 let TT ali Td
več kot 10 let 250 TIG+TT ali Td 123

2. Bolnik je dobil dva odmerka TT

Čas od zadnjega odmerka ob poškodbi prejme
manj kot 1 leto nič
več kot 1 in manj od 10 let TT ali Td
več kot 10 let 250 TIG+TT ali Td 123

3. Bolnik ni bil popolno cepljen oziroma cepilni status ni znan.

ob poškodbi prejme
500 TIG+TT ali Td 123

 

5. Vodenje evidence izvajalca in izdaja potrdila cepljeni osebi

Zdravstveni zavod oziroma zasebni zdravnik, ki opravlja obvezno imunoprofilakso vodi evidenco in izda potrdilo o cepljenju. Vsak zdravnik vodi knjigo cepljenih ali vpiše v program CEPI 2000. V dokumentacijo je pri evidentiranju cepljenja potrebno vnesti:

- datum cepljenja,
- preparat, ki se je uporabljal,
- serijsko število preparata,
- proizvajalca preparata,
- podatki o cepitelju.

Podatki o cepljenju in podatki o trajni kontraindikaciji za cepljenje se evidentirajo tudi v zdravstveni karton cepljene osebe (npr. obrazec List preventivnih ukrepov v prenovljenem zdravstvenem kartonu) in v dokument cepljene osebe (Knjižica o cepljenju, Potrdilo o cepljenju, Mednarodna izkaznica, izvid, doslej tudi zdravstvena knjižica).

6. SMERNICE: (KOLIKO OBISKOVALCEM NAJ BI PREVERILI CEPILNI STATUS, DA LAHKO REČEMO, DA DELAMO DOBRO?)

VSEM BOLNIKOM BOMO V TEKOČEM LETU PREVERILI CEPILNI STATUS IN UGOTOVITEV ZAPISALI V ZDRAVSTVENI KARTON, CEPILNO KNJIGO IN BOLNIKOV DOKUMENT

VSEM POŠKODOVANCEM BOMO OB POŠKODBI, ALI KOŽNEM VNETJU PREVERILI CEPILNI STATUS IN UKREPALI V SKLADU S PRAVILNIKOM IMUNOPROFILAKSE

VSE POŠKODOVANCE, KI NIMAJO BAZIČNEGA BOMO V TEKOČEM LETU PREVERILI CEPILNI STATUS IN UKREPALI V SKLADU S PRAVILNIKOM IMUNOPROFILAKSE

60 % BOLNIKOM, REGISTRIRANIH PRI POSAMEZNEM ZDRAVNIKU, BOMO V TEKOČEM LETU PREVERILI CEPILNI STATUS IN UKREPALI V SKLADU S PRAVILNIKOM IMUNOPROFILAKSE

OCENJEVANJE KAKOVOSTI

- SAMOOCENJEVANJE
- ZGLEDOVANJE (BENCHMARKING) S POVRATNIMI PODATKI (FEEDBACK)
- POROČANJE: LETNO POROČILO NA PODLAGI CEPILNE KNJIGE (ODSTOTEK   POPOLNO   CEPLJENIH, ŠTEVILO CEPLJENJ V TEKOČEM LETU)
- STROKOVNI NADZOR PREVERJA: LETNA POROČILA, CEPILNO KNJIGO IN   ZDRAVSTVENE   KARTONE

 

Pripravila:
Branka Bizjak in Janko Kersnik

 

           
Družinska medicina . Združenje zdravnikov družinske medicine Slovenije . Katedra za družinsko medicino . Republiški strokovni kolegij RSK
SSI . Novo . Povezave . Domov.