Kaj je DM?

EVROPSKA DEFINICIJA DRUŽINSKE MEDICINE

DOKAZI O KORISTNOSTI IN RAZVOJU DM V PRIHODNJE

Zakaj k zdravniku družinske medicine?

Prihodnost družinske medicine, kot jo vidijo v ZDA.

Položaj družinske medicine po svetu. Na Kubi in v Kanadi…

STROKA IN SPECIALNOST DRUŽINSKE MEDICINE

Družinska medicina je akademska in znanstvena veda, s svojo lastno izobraževalno vsebino, raziskavami, z dokazi podprto klinično dejavnostjo in klinično specialnostjo, ki je usmerjena v primarno zdravstveno varstvo.
i. Značilnosti družinske medicine so v tem, da …
a) gre običajno za prvi stik z zdravstveno službo v okviru sistema zdravstvenega varstva, ki svojim uporabnikom zagotavlja odprt in neomejen dostop ter se ukvarja z vsemi vrstami zdravst venih težav, ne glede na starost, spol ali druge značilnosti obravnavane osebe.
b) učinkovito uporablja vire oz. sredstva zdravstvenega varstva, tako da usklajuje oskrbo bolnikov, sodeluje z ostalimi strokovnjaki v okviru primarnega zdravstvenega varstva in se povezuje z drugimi specialnostmi ter prevzema vlogo posrednika za bolnika kadar je to potrebno.
c) razvija odnos, ki je osredotočen na posameznika, njegovo/njeno družino in skupnost.
d) ima edinstven potek posveta med zdravnikom in bolnikom, ki z učinkovitim sporazumevanjem postopoma ustvari povezanost med zdravnikom in bolnikom.
e) je odgovorna za zagotavljanje dolgoročne, kontinuirane oskrbe, kot to zahtevajo potrebe bolnika.
f) uporablja specifičen način odločanja, ki ga določata razširjenost in pogostnost pojavljanja bolezni v skupnosti.
g) sočasno obvladuje akutne in kronične zdravstvene probleme posameznih bolnikov.
h) obravnava bolezni , ki se v zgodnjem stadiju svojega razvoja lahko pojavijo na nediferenciran način, kar včasih lahko zahteva nujno posredovanje.

i) spodbuja zdrav način življenja in blagostanje bolnikov z ustreznim in z učinkovitim ukrepanjem.
j) ima specifično odgovornost do zdravja v skupnosti.
k) se ukvarja z zdravstvenimi problemi v psihološkem, socialnem, kulturnem in eksistencialnem okviru.
ii. Specialnost družinske medicine
Zdravniki družinske medicine so zdravniki specialisti usposobljeni v temeljnih načelih stroke. So osebni zdravniki, ki so v prvi vrsti odgovorni za zagotavljanje vsestranske in kontinuirane zdravstvene oskrbe vsakega posameznika, ki išče zdravniško pomoč ne glede na njegovo starost, spol ali bolezen. Skrbijo za posameznike v okviru njihovih družin, skupnosti in njihove kulturne skupnosti, pri čemer vedno spoštujejo samostojnost svojih bolnikov. Prepoznavajo tudi svojo strokovno odgovornost do skupnosti. Pri dogovarjanju s svojimi bolniki o načrtu vodenja oz. obvladovanja bolezni upoštevajo psihične, psihološke, socialne, kulturne in eksistencialne dejavnike, pri čemer uporabljajo znanje in zaupa nje, pridobljeno na osnovi večkratnih stikov med bolnikom in zdravnikom. Zdravniki družinske
medicine izvajajo svojo strokovno vlogo s pospeševanjem zdravja, preprečevanjem bolezni, z zdravljenjem in s paliativno oskrbo. Omenjene dejavnosti opravljajo nepo
sredno ali pa s pomočjo drugih dejavnosti oz. služb, odvisno od zdravstvenih potreb in razpoložljivih sredstev v skupnosti za katero skrbijo, prav tako pa, kadar je to potrebno, pomagajo bolnikom pri dostopu do omenjenih storitev. Sprejeti morajo odgovorno st za razvijanje in ohranitev svojih sposobnosti, osebnega ravnovesja in vrednot kot osnove za učinkovito in varno zdravstveno oskrbo bolnikov.
iii. Temeljna znanja in veščine zdravnikov družinske medicine
Definicija družinske medicine, kot stroke in zdravnikov specialistov družinske medicine mora neposredno določati ključne pristojnosti oz. temeljna znanja in veščine zdravnika družinske medicine, pri čemer s ključnimi pristojnostmi oz. temeljnimi znanji in veščinami mislimo tiste, ki so bistvene za stroko, ne glede na sistem  zdravstvenega varstva na katerega se nanašajo oz. v okviru katerega se uporabljajo.
Enajst bistvenih značilnosti, ki opredeljujejo omenjeno stroko, se nanaša na enajst znanj in veščin, ki jih mora obvladati vsak zdravnik specialist družinske medicine. Lahko jih združimo v šest temeljnih znanj in veščin (glede na zgornje značilnosti):
a) Vodenje primarne zdravstvene oskrbe (a, b)
b) V osebo usmerjena zdravstvena oskrba (c, d, e)
c) Zmožnosti reševanja specifičnih problemov (f, g)
d) Celostni pristop (h, i)
e) Usmerjenost v skupnost (j)
f) Celovito oblikovanje modelov (k)
Za opravljanje dela v okviru svoje specialnosti uporablja zdravnik znanja in veščine na treh področjih:
a. klinične naloge,
b. sporazumevanje z bolniki in
c. vodenje ambulante.
Glede na to, da gre za stroko, ki se osredotoča na osebo, je potrebno kot bistvene upoštevati tri osnovne posebnosti:
a. Kontekstualno: upoštevanje konteksta osebe, družine, skupnosti in njihove kulture
b. Vedenjsko: temelji na zdravnikovih strokovnih sposobnostih, vrednotah in etiki
c. Znanstveno: uporaba kritičnega in z raziskavami utemeljenega
pristopa k izvajanju in vzdrževanje le-tega s pomočjo stalnega učenja in izboljševanja kakovosti.
Medsebojni odnosi oz. medsebojno vplivanje temeljnih veščin, področji izvajanja in osnovnih lastnosti, označujejo to stroko in poudarjajo kompleksnost specialnosti.
Ravno omenjeni kompleksni medsebojni odnos med temeljnimi veščinami mora biti vodilo in se hkrati odražati v oblikovanju načrta za poučevanje, raziskovanje in izboljševanje kakovosti.