Informacije s področja družinske medicine na svetovnem spletu

- Berger T, Švab I, Car J -

Zdravniki morajo imeti hiter dostop do: informacij o redkih in neznanih boleznih (1, 2), strokovnih smernic (angl.: clinical guidelines), izsledkov znanstveno utemeljene medicine (ZUM-a), centrov za hitro pomoč, bibliografskih zbirk... Seveda je predpogoj, da je informacija kakovostna (3, 4), zanesljiva in ažurna (5, 6).

Ločimo naslednje vire informacij (7-10): primarne (članki v revijah, knjige, zborniki), sekundarne (bibliografske baze podatkov) in terciarne.

Zdravniki se najpogosteje poslužujejo terciarnih virov (učbeniki, priročniki, enciklopedije, slovarji).

 

1. Primarni viri

Medicinske revije

Najpomembnejši primarni vir informacij so članki v revijah, katerih število nenehno narašča in jih je danes za področje biomedicine že okoli 25.000. Revije so v vse večjem številu dostopne tudi na svetovnem spletu.

Elektronski časopisi

Elektronskih virov, ki so danes medij za približno polovico sporočil v znanosti, ne moremo več ignorirati. Prvi elektronska revija se je pojavila leta 1992. Urednik revije BMJ je leta 1995 govoril še o skeniranju vsebine revije in možnostih prebiranja izvlečkov v elektronski obliki, od leta 1998 pa uporabniki lahko prebirajo revijo BMJ že v polnem besedilu na Internetu zastonj, prejemajo vsebino revije po elektronski pošti in lahko tedensko prejemajo tudi obvestila o novih člankih s svojega področja. Tako je vodilna splošno medicinska revija ponudila na Internetu brezplačno celotno vsebino. Odločitev je bila očitno pravilna, saj sta se branost in odmevnost tega odličnega informacijskega vira več kot povečala (11).

Če je bilo leta 1998 prisotnih na svetovnem spletu že okoli 2680 medicinskih in naravoslovnih revij, nekatere tudi v polnem besedilu, v glavnem pa opisi revij in njihove vsebine, je danes, leta 2000 prisotnih v polnem besedilu že večina pomembnih revij.

PubMedCentral je zbirka prihodnosti, oz. nova paradigma v medicinskem informiranju, kot je zapisal profesor Adamič. To je zbirka elektronskih publikacij s področja biomedicine in sicer bi naj objavljala celotne članke v elektronski obliki in bila uporabnikom na razpolago zastonj. Zbirka še ne živi v celoti, saj ta razvoj ovirajo založniki. Organizira ga Nacional Institute of Health in je dostopna na naslovu (http://pubmedcentral.nih.gov) (12-14).

Ločimo (15-17):

• samo elektronske časopise in
• elektronske verzije časopisa ob tiskani izdaji.

Medicinske revije - Slovenija

Legenda

Medicinske revije - področje družinske medicine

Pomembnejše medicinske revije

Svetujemo vam, da si elektronske revije ogledate in izberete tiste, ki vam najbolj odgovarjajo. Opozarjamo, da je pri resnem strokovnem in raziskovalnem delu vedno potrebno poiskati dokument v celotnem besedilu, saj informacija, dobljena iz izvlečka, ne zadošča in lahko celo zavede ali privede do napake.

Dostop do pomembnejših medicinskih revij z drugih področij, ki so v polnem besedilu dostopne na svetovnem spletu (Full-text online journals) je na mnogih spletnih straneh, tako na straneh društev, revij, organizacij, knjižnic...

2. Sekundarni viri informacij - bibliografske baze podatkov

Obvladovanje ogromne količine primarnih virov ne bi bilo možno brez sekundarnih publikacij, bibliografskih baz podatkov. Bibliografske baze podajajo strnjeno informacijo o primarnih virih informacij, po kateri je mogoče brskati - iskati določen primarni vir. So v pomoč pri iskanju razdrobljenih primarnih informacij. Na svetu je že okrog 4000 baz podatkov, ki so dostopne v različnih oblikah: tiskani, elektronski - na spletu ali drugem elektronskem mediju. Vsekakor je najugodnejše pregledovanje baze, prisotne na spletu.

Medline

Za področje biomedicine je najpomembnejša in najbolj razširjena bibliografska baza MEDLINE, ki jo gradi National Library of Medicine (Ameriška nacionalna knjižnica za medicino) že od leta 1966. Sistematično obdeluje okrog 3900 revij in ima preko 11 miljonov zapisov.

Do bibliografske baze Medline lahko dostopamo na različne načine:

• prost dostop (FREE Medline) - ne potrebuje registracije (PubMed, Internet Grateful Med)
• prost dostop, vendar potrebna registracija, ki je včasih lahko zamudna (Medscape)
• Medline s plačilom (Ovid)

Ameriška nacionalna knjižnica je leta 1997 ponudila brezplačen dostop do baze PubMed in Internet Grateful Med. Pub Med je najbolj obiskan in popularen vmesnik, medtem ko Internet Grateful Med omogoča dostop še do drugih baz podatkov (Aidsline, Bioeticsline, Toxline...

Ponudnikov brezplačnega dostopa do baze Medline je veliko, saj postanejo spletne strani mnogo bolj obiskane ob posredovanju dostopa do baze Medline. Primerjava in ocena posameznih spletnih strani, ki ponujajo bazo Medline je na strani http://www.omni.ac.uk/medline/ (18).

 

Biomedicina Slovenica (BS)

Biomedicina Slovenica je slovenska nacionalna računalniška bibliografska baza za področje biomedicine. Že več kot dvajset let jo gradi Inštitut za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete (IBMI). BS vključuje literaturo, objavljeno v Sloveniji ter dela slovenskih avtorjev, objavljena v tujini, ki morajo zadostiti določeni kakovosti in kriterijem.

Na domači strani IBMI so splošne informacije o zbirki, kriteriji za vnos v BS, navodila, kako se dopolnjuje bibliografijo ter navodila za iskanje. (http://www.mf.uni-lj.si/cgi-bin/wow/bs_frm?lang=SLO)

MedlinePlus

Vedno več pozornosti se v zadnjem času namenja informacijam za uporabnike zdravstvenih storitev ali t.i. "consumer health information". Skoraj ni spletne strani medicinske revije ali pomembnejše ustanove, ki ne bi ponujala tudi informacij za bolnike (19-21).

Vodilna na tem področju je baza MedlinePlus, ki jo prav tako kot bazo Medline, gradi Ameriška nacionalna knjižnica za medicino. Poleg osnovnih pojmov o boleznih ponuja dostop do medicinskih slovarjev, enciklopedij, ustanov in knjižnic, vendar predvsem ameriških.

Knjižnični katalogi

Kooperativni online bibliografski sistem in servisi

IZUM (Inštitut informacijskih znanosti) iz Maribora je zasnoval in razvija sistem in servise COBISS (Co-operative Online Bibliographic System & Services) ob sodelovanju s številnimi knjižnicami in informacijskimi centri iz Slovenije in iz sveta. V sistemu COBISS aktivno sodeluje preko 200 največjih slovenskih knjižnic vseh vrst (nacionalna, univerzitetne, fakultetne, specialne, splošnoizobraževalne in šolske), zato ga že lahko označimo tudi kot virtualno (elektronsko) knjižnico Slovenije, ki nam ponuja iskanje informacij o primarnih virih z vseh področij. Lokalne baze podatkov več kot 200 knjižnic v sistemu COBISS vsebujejo skupaj preko 3,7 milijona bibliografskih zapisov s številnimi podatki, ki se nanašajo na posamezen izvod gradiva.

Preko domače strani Izuma lahko pregledujemo tudi baze podatkov s polnim besedilom člankov, vendar se je potrebno dogovoriti za dostop.

Bell & Howell (UMI) ProQuest Digital Dissertations - možen je pregled digitalnih oblik disertacij do prvih 20 strani brezplačno.

Bell & Howell (UMI) - konzorcij medicinskih knjižnic
Health Module, ProQuest Medical Library omogoča- ustanovam - članicam konzorcija medicinskih knjižnic servis ProQuest ločeno ali istočasno iskanje po medicinskem modulu (Health Module) in po bazi podatkov ProQuest Medical Library. Celotno besedilo člankov lahko beremo neposredno na spletni strani, ga pregledujemo, tiskamo ali pošljemo po elektronski pošti.

Iskanje v bibliografskih zbirkah

Izbira ustrezne zbirke podatkov je eden ključnih elementov uspeha v procesu iskanja informacij. Naštete baze so največje in najkakovostnejše. Uporabnika, ki ni vešč iskanja v njih, pa lahko tudi odvrnejo. Torej, če sami ne najdete informacije, ki ste jo iskali, se obrnite na informacijskega strokovnjaka v specializirani knjižnici (Centralna medicinska knjižnica MF, knjižnica Inštituta za varovanje zdravja RS, vse večje knjižnice po Sloveniji), ki vam bo pomagal poiskati želeno informacijo, obenem pa vas poučil o iskanju. Druga možnost je, da začnete pot iskanja informacije pri manjših zbirkah oziroma kar po revijah, kjer se vam zdi, da bi lahko našli odgovor na postavljeno vprašanje. Revije so naštete v začetku prispevka, manjše zbirke podatkov pa lahko najdete na straneh različnih združenj zdravnikov, ki bodo predstavljena v nadaljevanju prispevka.

Iskanje informacij v bibliografskih zbirkah je možno z:

• naravnim jezikom (prosto izbrane besede)
• ključnimi besedami (prosto izbrani termini)
• deskriptorji (umeten jezik, ki nastane iz naravnega po določenih pravilih)


Najpomembnejši tezaver (zbirka deskriptorjev) za medicino je tezaver MeSH (Medical Subject Headings), ki vključuje že okoli 19.000 izrazov. Uporablja se med drugim za indeksiranje baze Medline in Biomedicine Slovenice. Prav tako lahko iščemo tudi po imenu avtorja, po strani oz. številki revije, po revijah iz določenega področja... Iskanje olajšujejo tudi Logični Boolovi operaterji IN (and), ALI (or) in NE (not) (7, 8).

3. Terciarni viri

So najbolj obiskane strani na spletu, mnoge dostopne tudi zastonj (17):

• učbeniki,
• priročniki,
• enciklopedije,
• slovarji,

Oglejmo si nekaj pomembnih naslovov:

- iz strani IZUMA lahko s tipko "Naprej po internetu" začnemo brskanje po številnih spletnih straneh v Sloveniji, predvsem pa po svetu.

Stran s kazalci na najrazličnejše vire informacij je My Virtual Reference Desk (http//:www. Refdesk.com), kjer z malo iznajdljivosti najdemo dostope do enciklopedij, slovarjev in zanimivih zdravstvenih informacij.

Encyclopaedia Britannica

Najstarejšo enciklopedijo v angleškem jeziku izdajajo in dopolnjujejo že od leta 1771, torej je stara že preko 200 let. Oktobra 1999 so jo ponudili v celoti (32 knjig) brezplačno dostopno na spletu. Dobro so zbrane strani s področja medicine, tudi družinske in preventivne medicine.

The On-line Medical Dictionary - vsebuje vse izraze, povezane z medicino

Harrison's Online - učbenik interne medicine za vse uporabnike portala Jupsline (www.jupsline.net) je omogočen brezplačen dostop do elektronske različice znanega učbenika Harrison's Principles of Internal Medicine (Harrison's Online).

Ostali viri informacij na internetu:

Združenje zdravnikov družinske medicine - SZD - Združenje zdravnikov družinske medicine - SZD je pripravilo spletno stran za zdravnike družinske medicine. Stran se še razvija in pričakujemo vašo oceno, pripombe in predvsem pripravljenost za sodelovanje. Vse, ki ste kakorkoli pripravljeni sodelovati pri oblikovanju in ustvarjanju strani, vabimo, da pišete na elektronski naslov info@drmed.org.

WONCA - Svetovno združenje zdravnikov družinske medicine - Namen Svetovnega združenja zdravnikov družinske medicine (WONCA - World Organization of Family Doctors) je izboljšati kakovost življenja ljudi s postavljanjem visokih standardov oskrbe in dela v družinski medicini. Pri tem skrbi WONCA za izmenjavo informacij in znanja med člani tudi s pomočjo vzorno organizirane domače strani na spletu. Stran vam toplo priporočamo kot zanesljiv vir informacij v družinski medicini.

The European general Practice Research Workshop - V nadaljevanju so naslovi spletnih strani nekaterih združenj po svetu, katerih obisk vam priporočamo. Na nekaterih straneh boste našli tudi revije za zdravnike družinske medicine, ki so zelo zanimive in lahko za marsikatero informacijo ob kritičnem branju zapolnijo vrzel, ki je trenutno prisotna v informiranju, v družinski medicini, v slovenskem prostoru (npr. American Family Physician).

Royal College of General Practitioners (UK)

Fédération Française des Médecins Généralistes

Dipartimento Italiano di Medicina di Famiglia

Deutsche Gesellschaft für Allgemeinmedizin und Familienmedizin

The College of Family Physicians of Canada

American Academy of Family Physicians

Medicinske organizacije in ustanove:

Večina pomembnejših medicinskih organizacij je že prisotna na spletu in ponuja informacije za člane, bolnike in javnost. Na teh straneh so kot vir informacij pomembne povezave na druge ustrezne spletne strani, saj ta izbor pripravljajo strokovnjaki na svojem področju, ki zagotavljajo kakovost. Izhodišče iskanja lahko predstavljajo naslednje domače strani (home page = domača stran).

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO - World Health Organization)

Dokumentacijski center Svetovne zdravstvene organizacije

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ponuja vse pomembnejše naslove, kakor tudi seznam revij SZO, ki so vse v glavnem dostopne na spletu že v polnem besedilu.

Centralna medicinska knjižnica (CMK)

Spletne strani CMK so dobro opisane v prispevku "Vodič po Centralni medicinski knjižnici na spletnih straneh", ki je dostopen na spletni strani revije Isis.

Strani medicinske knjižnice lahko služijo tudi kot kakovostno izhodišče za sprehajanje po medicinskem delu svetovnega spleta (22).

Ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije je pred kratkim sicer grafično prenovilo strani, vendar so vsebinsko še vedno revne.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije - Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ima dobro organizirane spletne strani, predvsem s področja javnega zdravstva, preventivne medicine in krepitve zdravja.

Onkološki Inštitut

Splošna bolnišnica Maribor, učna bolnišnica Maribor

Zdravstveni domovi pričenjajo s pripravami spletnih stvari, vendar v glavnem ponujajo le osnovne podatke. Izjema je domača stran Zdravstvenega doma Cerknica, ki je vredna ogleda.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Še nekaj koristih naslovov na spletu za zdravnika družinske medicine:

HealthWeb - pri zbiranju informacij sodeluje več kot 20 knjižnic, pomembne informacije s področja preventivne medicine, prehrane in zdravja žensk

MedMark - pomembne informacije predvsem s področja klinične medicine

MedWebPlus

Hardin Meta Directory - izredno dober direktorij, predvsem za družinsko medicino, sestavljajo ga informacijski strokovnjaki

POEMs-Patient Oriented Evidence that Matters
Stran vsebuje pregled področja znanstveno utemeljene medicine, aktualne za zdravnika družinske medicine in tematski pregled, predvsem področja preventivne medicine.

Primary Care Internet Guide

Zaključek

Zdravniki, ki so sodelovali pri izdaji revije Medicine on the Net v letih 1998/99, so ocenjevali prednosti in slabosti interneta.

Prednosti interneta:

• velika možnost izobraževanja;
• videotrakove zamenjajo spletne strani;
• zveze s kolegi, diskusije;
• zaradi lahkega oz. enostavnega dostopa ima skoraj vsak možnost dobiti medicinsko informacijo kadar koli in kjer koli na svetu; kar zmanjšuje stroške zdravljenja in vodi k boljši kakovosti zdravstvene oskrbe;
• bolnik in zdravnik lahko komunicirata tudi s specialisti izven svoje sredine;
• tudi v nerazvitih državah lahko dobijo strokovnjaki nove kakovostne informacije;
• internacionalnost.


Slabosti interneta:

• ni standardov za iskanje, zato porabimo preveč časa;
• iščemo informacije, ki so mnogo boljše v knjigah;
• vprašljiva varnost Interneta za poslovanje;
• premalo znanja za uporabo, predvsem med zdravniki;
• vprašljiva verifikacija avtorjev;
• počasnost pri slikovnem gradivu;
• preveč komercialnih strani.

 

Zdravniki družinske medicine danes raje iščejo strokovne informacije pri odločanju o zdravljenju pri kolegih specialistih drugih strok kot iz strokovne literature, kar za medicinske informatike predstavlja velik izziv.

Zdravnikom je usojeno, da se vse življenje učijo. Poznavanje svetovnega spleta in njegove uporabe bo postalo za izobraževanje zdravnikov nuja. Prihodnosti ne moremo uiti ali se pred njo skriti, lahko le upamo, da s prehodom na novo obliko komuniciranja ne bomo prepozni (1, 6, 23-25).

Na koncu vas še enkrat vabimo, da obiščete domačo stran Združenja zdravnikov družinske medicine, kjer bo v razširjeni obliki objavljen tudi ta prispevek.

Literatura

Briggs M, Bennett J. Doctors should have ready access to sites about rare diseases on world wibe web. BMJ 1998; 317: 211.

Jadad AR. Promoting partnership: challenges for the internet age. BMJ 1999; 319: 761-4.

Kiley R. Quality of medical information on the Internet. J Roy S Med 1998; 91: 369-70.

Silberg WM. Lundberg GD. Musacchio RA. Assessing, controlling, and assuring the quality of medical information on the Internet: Caveant lector et viewor--Let the reader and viewer beware. JAMA 1997; 277: 1244-5.

Adamič Š. Znanstveno informiranje v svetu in pri nas. Raziskovalec 1995; 25: 21-6.

Adamič Š. Biomedicinsko znanstveno informiranje. In: Premik M, Ogrinc-Oven M, Košir F, et al, editors. 4. posvetovanje o medicinski informatiki: zbornik prispevkov. Ljubljana: Društvo medicinskih informatikov Slovenije, 1990; 85-8.

Rožić-Hristovski A. Iskanje znanstvenih informacij na področju biomedicine. In: Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2000: 25-35.

Rožić-Hristovski A. Iskanje znanstvenih informacij na področju biomedicine. In: Kališnik M, Zabavnik-Piano J, Rožić-Hristovski A. Uvod v znanstvenoraziskovalno metodologijo na področju biomedicine. Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2000: 25-35.

Petrak J. Znanstvena informacija. In: Marušić M, Petrovečki M, Petrak J, Marušić A. Uvod u znanstveni rad u medicini. Zagreb: Medicinska naklada, 1996: 75-116.

Adamič Š. Znanstveno informiranje in komuniciranje: Inštitut za biomedicinsko informatiko In: Zupanič-Slavec Z, Sket D, editors. Medicinska fakulteta v Ljubljani: ob 80-letnici ustanovitve. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1999; 75-7.

Adamič Š. Zadrege online informiranja: analiza dvajsetletnih izkušenj. In: Šercar TM, editor. Tretiranje znanstvenih in strokovnih publikacij in polpublikacij v online dostopnih bazah podatkov za znanost in tehnologijo. 14. posvetovanje o znanstvenih in strokovnih publikacijah in polpublikacijah. Maribor: Univerza v Mariboru, 1991; 105-11.

Greenberg DS. National Institutes of Health moves ahead with "PubMed Central" Lancet 1999; 354:1009.

Adamič Š. PubMed Central ali nova doba v medicinskem znanstvenem informiranju.
Zdrav Vestn 1999; 68: 583-4.

Tlaker V. Velike in manj velike revije: meje se brišejo. Med Razgl 2000; 39: 1-2.

Kassirer JP. Angell M. The Internet and the Journal. NEJM 1995; 332: 1709-10.

Schoonbaert D. Biomedical Journals and the World Wide Web. The Electronic Library 1998; 16: 95-103

Kiley R. Medical journals on the World Wide Web. JRSM 1998; 91: 154-6.

Vine R. Free MEDLINE on the Web: A Practical View. Cyberpulse 1997;2 (http://www.imr.on.ca/cyberpulse/no_2.htm).

Kibbe CD. Three sites for patient health information. Fam Pract Man; 2000:

Westberg EE. Miller RA. The basis for using the Internet to support the information needs of primary care. J Am M Inf Ass 1999; 6: 6-25,

Graber MA. Rejoice and help patients get the best from the World Wide Web. West J Med 1999; 171: 305-6.

Rožić Hristovski A. Vodič po Centralni medicinski knjižnici na spletnih straneh: http://www.mf.uni-lj.si/cmk/. ISIS 1999; 1: 51-1.

Cullen R. The medical specialist: information gateway or gatekeeper for the family practitioner. Bull Med Libr Assoc 1997; 85: 348-54.

Graber MA. Bergus GR. York C. Using the World Wide Web to answer clinical questions: how efficient are different methods of information retrieval?. J Fam Pract 1999; 48: 520-4.

Stewart A. Creating your own medical Internet library. CMAJ 1999; 161: 1155-60