 Igor Švab:
NAČELA DRUŽINSKE MEDICINE
Pregled
vsebine:
Uvod
Definicije
Zdravnik
splošne medicine in družinski zdravik
Skupna
načela
Zaključek
Literatura
-
UVOD
V zadnjem času se je na
področju opredelitve splošne in družinske medicine v
Sloveniji zgodilo marsikaj. Če je bilo prej potrebno
opredeliti splošno medicino zaradi tega, da smo
opredelili področje splošne medicine, je to sedaj
potrebno predvsem zato, da opredelimo področje
družinske medicine ter razlike med družinsko in
splošno medicino.
Seznanili se bomo z
naslednjimi pojmi:
- Splošna medicina
- Družinska
medicina
- Zdravnik splošne
medicine
- Zdravnik
družinske medicine
- Značilnosti dela
-
Na vrh
strani...
-
DEFINICIJE
Skoraj vsakdo ve, kaj so
zdravniki splošne medicine, zato je tudi splošna
medicina ljudem dobro znana. Najdemo jo tudi v Slovarju
slovenskega knjižnega jezika (1). Strokovnjaki, ki so
morali opredeliti posamezna področja medicine, pa so
prav pri njej naleteli na težavo z opredelitvijo.
Pojavila so se različna mnenja, ali sploh gre za posebno
medicinsko specialnost, saj je ne moremo pojasniti z
značilnostmi, ki jih uporabimo pri drugih vejah: z
organskim sistemom, ki ga obravnava (kot npr. pri
ginekologiji, gastroenterologiji, otorinolaringologiji),
s skupino prebivalstva, s katero se ukvarja
(npr.pediatrija) ali z metodami dela, ki jih uporablja
(npr. socialna medicina, epidemiologija), ali z aparati,
ki se v njej uporabljajo (npr. rentgenologija).
Jedrnato bi splošno
medicino opredelili takole(2):
"Splošna
medicina je zagotavljanje celovite zdravstvene oskrbe
in stalna odgovornost za zdravje, ne glede na starost
bolnika ali stanje, ki lahko začasno zahteva
storitve specialista."
Značilnosti splošne
medicine lahko povzamemo tudi v naslednje točke
- sintetični pristop
do reševanja problemov
- konkretno mišljenje
in ravnanje
- povezovanje telesne,
duševne in socialne eksistence
- aktivni položaj
bolnika pri reševanju problemov.
Splošna medicina je veda,
ki na celostni način in dolgoročno obravnava z zdravjem
povezane težave pri posamezniku ne glede na spol,
starost ali zdravstveni problem.
Medtem ko se je v razvitem
delu Evrope uveljavil izraz "splošna medicina"
(zlasti v Veliki Britaniji, na Nizozemskem in
Skandinaviji, pa se v nekaterih državah pojavlja izraz
"družinska medicina". Izraz so si izmislili
Američani in se je hitro uveljavil tudi v nekaterih
evropskih državah (npr. Portugalska, Španija, vse
države vzhodne Evrope). Opredelitev te stroke se glasi:
"Družinska
medicina je medicinska specialnost, ki se ukvarja z
načrtovanjem in zagotavljanjem celostnega in
trajnega primarnega zdravstvenega varstva vsem
članom družine, ne glede na starost in spol."
Daljšo definicijo je
sprejelo tudi ameriško združenje družinskih zdravnikov
oktobra 1984 (3):
"Družinska
medicina je nadaljevanje zgodovinske tradicije
nekdanjih splošnih zdravnikov in njihov sedanji
izraz. Edinstveno je opredeljena v družinskem
kontekstu.
Družinska
medicina je celostna zdravstvena oskrba s posebnim
poudarkom na družini kot na enoti, v kateri se
zdravnikova stalna odgovornost za zdravstveno varstvo
ne omejuje na bolnikovo starost in spol ali
naposamezni organ ali bolezen.
Družinska
medicina je široka specialnost, ki povezuje
biomedicinske, psihološke in socialne vede. Osnovno
znanje in veščine, ki jih vsebuje družinska
medicina, pripravijo družinskega zdravnika za
edinstveno vlogo v skrbi za bolnika, ki obsega
uporabo znanja in veščin diagnostike in
zdravljenja, in za vlogo osebnega zdravnika, ki
zagotavlja in koordinira zdravstveno varstvo."
-
Na vrh
strani...
-
ZDRAVNIK
SPLOŠNE MEDICINE IN DRUŽINSKI ZDRAVNIK
Posledica opredelitve
nalog splošne in družinske medicine je potreba
opredeliti delo zdravnika, ki v tej stroki dela. Prva
uradna opredelitev dela in nalog zdravnika splošne
medicine je posledica sestankov prve skupine
Leeuwenhorst. Ta skupina zdravnikov medicine je leta 1974
opisala, kaj je zdravnik splošne medicine in kaj je zanj
značilno (4).
"Zdravnik
splošne medicine je diplomirani zdravnik, ki nudi
osebno, primarno in stalno zdravstveno varstvo
posameznikom, družinam in skupnosti, ne oziraje se
na starost, spol ali bolezen. Prav združevanje
naštetih funkcij je zanj značilno. Bolnike zdravi v
ordinaciji, na njihovih domovih in včasih v
polikliniki ali v bolnišnici. Njegov cilj je dovolj
zgodaj postaviti diagnozo. Pri oceni zdravja in
bolezni bo upošteval fizične, duševne in socialne
dejavnike, kar se bo odražalo v zdravstvenem varstvu
njegovih bolnikov. On je tisti, ki se o vsakem
zdravstvenem problemu, s katerim se sreča, prvi
strokovno odloči. Bolnikom s kroničnimi in
neozdravljivimi boleznimi nudi stalno oskrbo. Stalni
stik z bolniki mu omogoča zbirati podatke na način,
ki ustreza vsakemu bolniku. To ustvarja obojestransko
zaupanje, ki je strokovno lahko koristno. Zdravi v
sodelovanju z zdravstvenimi in drugimi delavci. Ve,
kako in kdaj je treba ukrepati, da se bo izboljšalo
zdravje njegovih bolnikov in njihovih družin, bodisi
z zdravljenjem ali preprečevanjem bolezni in z
zdravstveno vzgojo. Zaveda se svoje strokovne
odgovornosti do družbe."
Z opredelitvami so
poskusili tudi angleški in ameriški zdravniki splošne
medicine. Angleška definicija se glasi (5):
"Zdravnik
splošne medicine je zdravnik, ki zagotavlja osebno,
primarno in stalno zdravstveno varstvo posameznikom
in družinam. Svoje bolnike lahko obravnava doma, v
svoji ordinaciji ali včasih v bolnišnici. Sprejema
odgovornost za prvo odločitev za vsako težavo,
zaradi katere se bolniki pri njem oglasijo, in se
posvetuje s tistimi specialisti, za katere misli, da
je to potrebno. Običajno dela v skupini z drugimi
zdravniki splošne medicine, v prostorih, ki so v ta
namen posebej zgrajeni ali prirejeni, s pomočjo
nemedicinskih sodelavcev, primernim administrativnim
osebjem in vso potrebno opremo. Tudi če deluje sam,
je njegovo delo skupinsko. Njegove diagnoze so
sestavljene iz fizikalnih, psiholoških in
socioloških izrazov. Ukrepa vzgojno, preventivno in
terapevtsko, da izboljša zdravje svojih
bolnikov."
Ameriška pa (3):
"Družinski
zdravnik zagotavlja zdravstveno oskrbo na področju
družinske medicine. Njegovo/njeno izobraževanje in
izkušnje ga/jo pooblaščata, da delujeta na več
področjih medicine.
Družinski
zdravnik je izobražen in naučen, da razvija in
uporabi v praksi edinstvena stališča in veščine,
ki ga/jo pooblaščajo, da zagotovi stalno, celostno
zdravstveno oskrbo in zdravstveno varstvo celotni
družini, ne glede na spol, starost ali vrsto
problema, naj bo biološki, psihološki ali socialni.
Ta zdravnik deluje kot pomočnik družine ali bolnika
v vseh težavah, ki so povezane z zdravjem, tudi pri
svetovanju, kako primerno uporabiti nasvete
konzultantov in družbene vire."
Pri nas se je s problemom
definicije zdravnika splošne medicine spopadel Voljč,
ki je zdravnika splošne medicine opredelil takole (6):
"Zdravnik
splošne medicine v okviru svoje stroke obravnava ali
dolgoročno vodi slehernega posameznika ali skupine
posameznikov, z vsemi vrstami zdravstvenih motenj, ob
upoštevanju in aktivnem sodelovanju celovite
osebnosti in slehernega okolja."
S posebnega stališča se
je dela zdravnika splošne medicine lotil Charles Boelen.
Namesto, da bi opredeljeval naloge zdravnika, se je
osredotočil na zahteve, ki bi jim moral biti kos bodoči
zdravnik. Njegova opredelitev je bila kasneje označena
kot "zdravnik s petimi zvezdicami" (The
five-star doctor). Novi zdravnik naj bi imel naslednje
značilnosti (7):
* odgovarjati bi moral
znati na celotne zdravstvene potrebe pacienta
* uporabljati bi moral znati moderno tehnologij
* promovirati bi moral zdrav način življen
* znati bi moral najti ravnotežje med zahtevami
posameznika in možnostmi družb
* učinkovito bi moral znati delati v skupini
Opredelitev dela zdravnika
splošne in družinske medicine je še nepregledna
množica, saj jo je v taki ali drugačni meri izdelalo
skoraj vsako združenje te stroke.
-
Na vrh
strani...
-
SKUPNA
NAČELA
Razlika med splošno in
družinsko medicino je v tem, da družinska medicina kot
osnovno enoto zdravnikovega delovanja postavlja družino.
Zato bolj poudarja tehnike obravnave cele družine oz.
družinski pristop pri zdravljenju bolezni (družinsko
terapijo, svetovanje v različnih družinskih razvojnih
fazah). Po tej logiki je družinska medicina nadgradnja
splošne medicine, saj razen načel le-te poudarja
družinski pristop, medtem ko splošna medicina jemlje
kot enoto svojega delovanja posameznika in razume
družino le kot enega izmed dejavnikov družbenega
okolja, obenem pa je jasno, da gre za stroki, ki si
delita ista načela.
Načela o družinski in
splošni medicini ter o delu družinskega zdravnika ter
zdravnika splošne medicine najbolje povzema ustanovna
listina o družinski medicini (8). Ta listina trdi, da
družinska medicina lahko uspeva v različnih sistemih
zdravstvenega varstva, da pa so zanjo značilni naslednji
elementi:
1.
Splošnost
Zdravstveno
varstvo v družinski medicini ni omejeno le na
posamezne kategorije ljudi, ampak je namenjeno
vsakomur, ne glede na spol, starost, socialni status,
raso ali veroizpoved. Splošno je tudi zato, ker se
ukvarja prav z vsako težavo ali zdravstvenim
problemom.
2.
Dostopnost
Do družinskega
zdravnika je možno priti zelo hitro. Dostopnost mora
biti tako geografska kot kulturna in nanjo ne smejo
vplivati finančne razmere.
3.
Integriranost
Družinska
medicina združuje kurativo, rehabilitacijo,
preventivo in promocijo zdravja.
4.
Stalnost
Družinska
medicina ni omejena na določeno fazo bolezni, ampak
se ukvarja s posameznikovim zdravjem neprekinjeno
skozi vse njegovoživljenje.
5.
Skupinsko delo
Družinski
zdravnik je del dobro usklajene, multidisciplinarne
skupine (ekipe).
6.
Celostnost
Zdravstvene
probleme posameznika, družine ali skupnosti
družinski zdravnik obravnava s telesne, duševne in
družbene plati.
7.
Osebni odnos
Družinska
medicina je predvsem usmerjena v bolnika in ne v
bolezen. Njena osnova je osebni odnos med bolnikom in
zdravnikom.
8.
Družinska usmerjenost
Večina problemov
se obravnava v sklopu družine in okolja.
9.
Usmerjenost v skupnost
Bolnikove težave
je treba obravnavati v luči njegovega življenja v
skupnosti. Družinski zdravnik se zaveda zdravstvenih
potreb skupnosti in sodeluje z drugimi strokovnjaki
in organizacijami ter s skupinami za samopomoč.
10.
Usklajenost
Čeprav lahko
večino problemov, s katerimi bolniki prihajajo v
ambulanto, reši družinski zdravnik sam, se mora
včasih odločati o napotitvi k specialistu. S to
odločitvijo mora zdravnik seznaniti bolnika.
Družinski zdravnik mora poznati razpoložljive
možnosti in jih znati čimbolje uporabljati in biti
koordinator ter svetovalec bolniku.
11.
Zaupnost
Ljudje morajo
popolnoma zaupati svojemu družinskemu zdravniku, in
vedeti, da ta varuje zaupnost vseh informacij o njih.
12.
Svetovanje
Družinski
zdravnik naj bi bil bolnikov svetovalec za
zdravstvena vprašanja vselej in v povezavi z
ostalimi izvajalci zdravstvenega varstva.
-
Na vrh
strani...
-
ZAKLJUČEK
Družinska medicina se je
pojavila na koncu dvajsetega stoletja v Sloveniji kot nov
izziv osnovni zdravstveni dejavnosti. Ta koncept ni
nastal zato, da bi nasilno obdržal domnevno
izumirajočega splošnega zdravnika, ampak ponuja nov
miselni pristop do bolezni. Sredi življenja je sposoben
nuditi posamično, odmerjeno, ciljano in potrebi ustrezno
medicinsko ukrepanje. Potem ko upoštevamo potrebe
posameznikov, se odpre pot do celostne človeške
dimenzije. Šele taka humana medicina se tudi po pravici
ponaša s svojim imenom.
-
Na vrh
strani...
-
LITERATURA
1. Slovar slovenskega
knjižnega jezika II. Ljubljana: Državna založba
Slovenije, 1985:720.
2. Dorland's medical dictionary. Philadelphia: Saunders,
1974: 1-1748.
3. AAFP Reprint No.303. American Academy of Family
Physicians, 1984.
4. Leeuwenhorst group. The general practitioner in
Europe. A statement by the working party appointed by the
second European conference on the teaching in general
practice. Leeuwenhorst: 1974, 1-8
5. Horder J, Byrne P, Freeling P, Harris C, Irvine D,
Marinker M, eds. The future general practitioner. London:
Royal College of General Practitioners, 1989: 1.
6. Voljč B. Zakaj splošna medicina? Rokopis predavanja,
1986.
7. Boelen C. Medical education reform: the need for
global action. Academic Medicine 1992; 67: 745-9
8. WHO charter on family medicine development.
Copenhagen: WHO, 1995.
-
Na
vrh strani...
Nazaj
..
.
|
